Zbiranje gradbenih odpadkov in azbestno cementne kritine

Z majem 2013 lahko v zbirnem centru Todraž gospodinjstva iz občine ponovno oddajo gradbene odpadke manjših količin (do 0,5 m³) nastale pri obnovitvenih delih stanovanjskih objektov (v nadaljevanju gradbeni odpadki iz obnove stanovanj) in odpadne salonitke (cementno azbestna kritina). Oddaja gradbenih odpadkov (17 01 07) je brezplačna do količine 150 kg oziroma 0,2 m³ na leto. Večjih količin zaenkrat ne prevzemamo. Ravnanje z salonitkami (17 06 05) se obračuna po veljavnem ceniku. Podrobnejše zahteve določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

Gradbene odpadke (17 01 07), ki nastanejo pri obnovi stanovanjskih objektov, je potrebno ločeno zbrati, kar pomeni, da med njimi ne sme biti plastičnih odpadkov (npr. cevi in doze od električne napeljave, katere se lahko odda med ostanek komunalnih odpadkov), izolacijskih materialov, železa, lesa ipd. Med ustrezno ločeno zbrane gradbene odpadke spadajo omet, keramične in druge ploščice, opeka, kosi betona, ostanki gipsa, cementa, peska ipd. Gradbene odpadke namreč predamo v predelavo in v kolikor niso ustrezne »čistosti« oddaja v zbirnem centru ne bo možna. Gradbene odpadke lahko naložite v avtomobilsko prikolico, v zbirnem centru pa jih je potrebno preložiti v 5 m³ zabojnik. Podrobnejše zahteve določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

Ravnanje s salonitkami je zakonsko predpisano, in sicer to področje urejata Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest in Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Odstranjevanje salonitk v površini, ki ne presega 300 m², praviloma lahko opravi izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje več kot 300 m² pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje pristojnega ministrstva za okolje.

Salonitke oziroma azbestno cementna kritina vsebuje trdno vezana azbestna vlakna, ki se pri manipulaciji lahko ob lomljenju, trenju ipd. ravnanju lahko sproščajo, njihovo vdihavanje pa lahko povzroča azbestozo, pljučnega raka in druge bolezni (čas od izpostave do izbruha bolezni lahko traja tudi 40 let), zato je z njimi potrebno ravnati predvidno. Azbestnih vlaken, ki se sproščajo ob prelomih salonitk, ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ob vdihavanju ne čutimo. Salonitke se rade vzdolžno lomijo, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlak­na, ki pri vdihavanju lahko pridejo globoko v pljuča in povzročijo že prej omen­jene bolezni. Za zaščito priporočamo uporaba zaščite za dihala (maske) in telesa (zaščitna oblačila).

Poleg zaščite dihal pa je potrebno preprečiti tudi sproščanje azbestnih vlaken v okolje. Stroka priporoča, da salonitke, preden začnemo odstranjevati s strehe, zmočimo z vodo pod nizkim tlakom. Iz omočenih plošč previdno odstranimo kavlje, žeblje in vijake. Salonitk ne smemo lomiti, jih žagati ali metati iz strehe, da jih ne poškodujejo, ampak jih, če je le mogoče, na tla spustimo cele in nepoškodovane. Na tleh jih je treba še enkrat omočiti z obeh strani. Paleto, na katero jih bomo zložili, je potrebno zaščititi s folijo debeline najmanj 0,4 mm, zložene salonitke pa neprepustno oviti v polietilensko folijo prav tako debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm in dobro polepiti z lepilnim trakom. Uredba dovoljuje tudi pakiranje v vreče iz tkanin iz umetne snovi. Na zapakirano paleto namestimo napis »Azbestni odpadek«. Tovrstno pakiranje preprečuje sproščanje azbestnih vlaken med transportom in skladiščenjem in je pogoj za prevzem salonitk v zbirnem centru v Todražu in kasneje na odlagališču.

Več informacij: Kristina Knific, telefon: (04) 518 31 22