Aktualno

15.4.2022 E-oskrba komplet.

E-oskrba na daljavo za varno bivanje na domu je odslej brezplačna

Do brezplačne storitve E-oskrba so upravičeni vsi, ki:- so starejši od 65 let in pretežni del dneva bivajo sami;- zaradi pridruženih kroničnih nenalezljivih bolezni spadajo v ranljivo skupino prebivalstva v primeru zbolevanja za koronavirusno boleznijo;- jim je v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost;- v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo;- so stari 18 let ali več in so zaradi nevroloških oziroma nevromišičnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljeni različnim neželenim dogodkom v okolju. Za brezplačno namestitev opreme na dom uporabnika bo poskrbel Telekom Slovenije, namestitev je enostavna, brez vrtanja in posebnih napeljav. Zainteresirani za naročilo brezplačne storitve E-oskrba lahko pokličejo na brezplačno številko 080 12 13 ali pošljejo sporočilo na eoskrba@telekom.si, vse informacije so na voljo tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije.Uporabnik E-oskrbe lahko asistenčni center na pomoč pokliče 24 ur na dan in vse dni v letu, in sicer s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg zapestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoč, hkrati pa detektor tudi samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistenčni center. Uporaba opreme je zelo enostavna. Več informacij v prilogi.  

Preberi več

12.4.2022 Trak so slavnostno prerezali (od leve proti desne): Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas Poljane, mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor ter Igor Kržišnik, vodja del iz strani Občine Gorenja vas - Poljane.

V Poljanah odprli pridobitve za večjo poplavno varnost

Kot je ob današnjem slavnostnem dogodku povedal župan Čadež, smo se projekta protipoplavne ureditve Poljan lotili po poplavah leta 2014. Po zahtevnem pridobivanju vse potrebne dokumentacije in dovoljenj so gradbena dela stekla leta 2018, končana pa so bila, kot je povedal župan, oktobra lani. S samo investicijo je bilo izvedeno znižanje višinskega nivoja maksimalnih poplavnih vod Poljanske Sore in pritokov (predvsem na Ločivnici) ter izboljšanje hidravličnih lastnosti na vplivnem območju naselja Poljan in bližnjih naselij. Dela so obsegala ureditev sotočja Hotoveljščice in Poljanske Sore s kopališčem, premik struge Poljanske Sore na sotočju, nov most čez Soro ter ureditev in poglobitev struge Ločivnice. Na ta način smo znižali višinsko raven maksimalnih poplavnih vod Poljanske Sore in pritokov ter izboljšali hidravlične lastnosti na vplivnem območju Poljan in bližnjih naselij. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 2.919.011 evrov (EUR), končna vrednost izvedenih del pa je bila 3.320.592 EUR. Povečanje vrednosti investicije je bila zaradi dodatnih in več del, ki so se med samo gradnjo pokazala na terenu in so imela za posledico spremenjene projektantske rešitve in posledično same izvedbe del. Projekt je bil financiran iz sredstev Sklada za vode v višini 2.474.438 EUR (74 %), s strani Občine Gorenja vas Poljane pa v višini 846.154 EUR (26 %). Kot je povedal Vizjak, je šlo za relativno visok delež sofinanciranja od občine. Zlasti pa je bila lokalna skupnost ključna pri pridobivanju vseh dovoljenj in dokumentacije. "To ni mačji kašelj za tako velike posege v prostor. Tu je ogromno deležnikov in pripeljati projekt do dovoljenj je veliko lažje, če se to dela iz lokalnega okolja, kot iz Ljubljane oziroma centra, saj ljudje bolj zaupajo lokalnim skupnostim," je pojasnil. Zato se mu zdi dobro sodelovanje z občino, župani in občani pri takšnih projektih ključno. Kot je navedel, je projekt v Poljanah primer dobre prakse in na Direkciji za vode ter na ministrstvu si zdaj prizadevajo sklepati takšne sporazume z občinami tudi pri drugih projektih in jih tako pospešiti. Ministrstvo za okolje in prostor - izjava za javnost MMC RTV Slovenija - izjava za javnost  

Preberi več

11.4.2022 Na tiskovni konferenci so bili prisotni (od leve proti desni): Andrej Hoivik, podsekretar, Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost, Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas - Poljane in dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo. Foto: arhiv občine

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti na delovnem obisku v Občini Gorenja vas – Poljane

Minister dr. Simoniti si je uvodoma pod vodstvom župana z zanimanjem ogledal že obnovljeni del dvorca Visoko z zanimivimi stalnimi muzejskimi zbirkami ter doslej izvedena obnovitvena dela, ki so v zadnjem obdobju sofinancirana tudi s strani Ministrstvo za kulturo. Za drugo in tretjo fazo celovite obnove Visoškega dvorca je ministrstvo v obdobju 2019–2022 prispevalo skupaj 294.010 evrov. Druga faza obnove je vključevala obnovo strehe in fasade ter dokončanje obnove pritličja ter dela kleti. Poleg obnove strehe in fasade dvorca je sočasno potekala trajna obnova tlakov in talnih oblog ter ureditev ogrevanja v vhodni veži ter vseh prostorih razstavnih zbirk, vključno s poročno dvorano. Tretja faza obnove obsega obnovo gospodarskega poslopja, in sicer obnovo strehe in fasade ter lesenega zunanjega stavbnega pohištva celotnega objekta, kakor tudi lesenih oken v prvem in drugem nadstropju domačije. Sledila je sklepna tiskovna konferenca, na kateri je minister dr. Vasko Simoniti pohvalil potek izvedenih del ter posebej izpostavil, da se bo ministrstvo še naprej trudilo zagotoviti sredstva za obnovo kulturnih spomenikov na območju celotne države. Dodal je, da je za realizacijo tako zahtevnega projekta ključno dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in da navedeni projekt prispeva k ohranjanju spomeniško-varstvenih lastnosti Visoške domačije – kulturnega spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo - izjava za javnost

Preberi več

11.4.2022 foto: BSC Kranj

Gorenjski župani so se sestali na 17. seji Sveta regije

V okviru prve vsebinske točke so se župani seznanili z informacijo o programiranju na nacionalni in regionalni ravni. Direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, Rok Šimenc, je povedal, da je priprava Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji v zaključni fazi. Končna verzija bo poslana na Evropsko komisijo predvidoma do 30. 6. 2022. Na regijski ravni je za sprejem Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027 potrebno še pozitivno mnenja s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Andreja Erdlen, skrbnica gorenjske regije na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je povedala, da je priprava mnenja v zaključni fazi.V Sloveniji se z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list, št. 61/17; ZUreP-2) uvaja regionalno prostorsko planiranje, s katerim se želi na podlagi enotne uporabe razpoložljivih podatkov o prostoru na območju razvojne regije spodbuditi načrtovanje trajnostnega in racionalnega razvoja. Predstavnici Ministrstva za okolje in prostor, Lenča Humerca Šolar in Valentina Lavrenčič, sta županom predstavili potrebne aktivnosti za izvajanje določb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) v zvezi z regionalnimi prostorskimi plani. Ministrstvo je decembra 2021 podalo predlog občinam, da se na območju posamezne razvojne regije začnejo dogovarjati in usklajevati glede izbora pripravljavca regijskega prostorskega plana. Na Ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da bi postopek priprave Regijskega prostorskega plana morali začeti že v letu 2023, kar pomeni, da je skrajni rok za izbor pripravljavca konec leta 2022. Župani so podprli imenovanje Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj za pripravljavca Regionalnega razvojnega plana.Franja Gabrovšek Schmidt iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj, je županom podala informacijo o dveh odprtih javnih razpisih Ministrstva za okolje in prostor, ki se izvajata v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Občinam je na voljo slabih 108 milijonov evrov za izgradnjo manjkajočih vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo pod 10.000 prebivalcev na območjih poselitve, kjer je predpisana javna oskrba s pitno vodo, vendar pa ta še ni zagotovljena, ter za izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode v aglomeracijah pod 2.000 PE (populacijski ekvivalent). Razpisa bosta odprta do porabe sredstev oziroma najdlje do konca decembra 2023.Tjaša Maurič iz Posoškega razvojnega centra in Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, sta županom gorenjske regije predstavila Regijsko celostno prometno strategijo za širše območje Julijskih Alp, ki je nastala v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Svet gorenjske regije je potrdil predstavljeno Regijsko celostno prometno strategijo za širše območje Julijskih Alp.V nadaljevanju so se župani seznanili s predlogom vzpostavitve Gorenjske kreativne mreže, katerega je predstavila Mateja Korošec iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj, in se dogovorili, da se predlog nadgradi ter občinam predlaga v izvajanje za leto 2023.V okviru mednarodnega projekta, katerega partner je bila Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj, je bil v letu 2018 pripravljen Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske (TEPN Gorenjske). Ta določa, da se mora za izvajanje pobude Konvencije županov opredeliti usklajevalni in organizacijski organ. Črtomir Kurnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, je županom predstavil svet TEPN in njegove naloge. Namen sveta TEPN je zagotavljanje in izvajanje učinkovite organizacijske oblike za izvedbo TEPN Gorenjske, aktivna udeležba, koordinacija in seznanitev z izvajanjem energetsko - podnebnih ukrepov, predvidenih z načrtom, ustrezno usmerjanje, obravnava in vključevanje novih vsebin (npr. sektor industrije, kmetijstva, odpadki itd.), spremljanje izvajanja/učinkov načrta - vrednotenje, podajanje predlogov za pripravo skupnih dokumentov, smernic, strokovnih podlag, podajanje predlogov za nove interdisciplinarne razvojno - raziskovalne projekte na področju vsebin TEPN, nadzor nad pripravo poročil o napredku ter drugih gradiv, potrebnih za poročanje na občinskih svetih in Konvenciji županov. Svet gorenjske regije je za obdobje štirih let, na predlog direktorja LEAG-a, imenoval naslednje nove člane Sveta TEPN Gorenjske: Eva Štravs Podlogar (RAGOR), Anton Pogačnik (Strokovnjak na področju TEPN), Iztok Jenko (Elektro Gorenjske), Lidija Kovač (BSC Kranj), Klemen Malovrh (Zavod za turizem in kulturo Kranj), Luka Šink (Domplan), Uroš Habjan Ministrstvo za infrastrukturo, Iztok Podbregar (FOV Kranj),Tony Mlakar (Alpe Adria Green), Blaženka Pospiš Perpar (Vizije Mobilnosti), Martin Umek (Zavod za gozdove Slovenije), Marko Hočevar (MO Kranj), Mojca Dolinar (ARSO), Janez Bešter (Fakulteta za elektrotehniko), Tatjana Bernik (Občina Škofja Loka), Gašper Kleč (RA Sora).Barbara Simonič iz Oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor je gorenjskim županom predstavila pobudo Evropske komisije imenovano Misija za prilagajanje podnebnim spremembam.Jelena Vidović iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, je župane povabila k udeležbi na regijskem dogodku na temo Kibernetska varnost – izzivi uporabnikov digitalnih storitev, ki bo 10. maja 2022 potekala na Brdu pri Kranju.Ob koncu seje se je župan Občine Preddvor, Rok Roblek, zahvalil vsem županom za pomoč pri gašenju požara na Potoški gori.

Preberi več

7.4.2022 Zastava nad Javorjami Foto: arhiv KS Javorje

Dan slovenske zastave

Slovensko zastavo, ki jo imamo danes, pa je prvič zaplapolala 26. junija 1991, na Trgu republike. Je eden od pomembnih simbolov Republike Slovenije in jo izobešamo, kadar želimo poudariti pripadnost državi, najmnožičneje ob državnih praznikih. Na to navaja najmlajše tudi župan Milan Čadež, ki slovensko zastavo podeli vsem prvošolcem na prvi šolski dan ter jih poduči o pomenu izobešenja doma. Zastave velikanke plapolajo že v skoraj vseh krajevnih skupnostih na območju Občine Gorenja vas - Poljane, v avgustu 2020 sta bili namreč postavljeni še dve – v Gorenji vasi in Javorjah.    

Preberi več

4.4.2022 Foto: Miha Prijatelj

Poklon polanskim skakalkam

Na sprejemu je župan Milan Čadež izpostavil, da so ženske skakalke nizale uspeh za uspehom že od februarja 2021, ko je Ema Klinec postala svetovna prvakinja, Nika Križnar pa je v istem letu osvojila veliki kristalni globus, za piko na i pa je v začetku letošnjega leta na 24. zimskih olimpijskih igrah v Pekingu na Kitajskem osvojila še zlato in bronasto olimpijsko medaljo. "Ob tako velikem uspehu za slovenske smučarske skoke v ženski konkurenci sem obljubil, da takoj, ko bo možno se uspehe proslovi z veselico na račun športnikov." je še dodal. Občina Gorenja vas - Poljane je zato v sodelovanju z Zavodom Poljanska dolina ter navijaškima kluboma Eme Klinec in Nike Križnar priredila dogodek z naslovom Poklon polanskim skakalkam. Dogodka so se z izjemo Eme Klinec, ki se je opravičila in je na dogodku ni bilo, udeležile Nika Križnar, Urša Bogataj, Špela Rogelj in Katra Komar. Poleg njih se je sprejema udeležila tudi strokovna ekipa na čelu z glavnim trenerjem Zoranom Zupančičem.  Poleg zgoraj navedenih so se dogodka udeležili še Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost, Anton Debeljak, podžupan Občine Gorenja vas - Poljane, Janez Žakelj, župan Občine Žiri, Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije, Leon Šikovec, predsednik SSK Norica Žiri, ter Jernej Kumer, klubski trener. Za glasbeni vložek pa so poskrbeli Ansambel Jazbeci, Ansambel dveh dolin in Kvartet za pet.    

Preberi več

29.3.2022

Pri vseh vodovodih oskrba z vodo varna

Poročilo, ki uporabnike o skladnosti pitne vode obvešča enkrat letno, zajema osem vodovodov. V njem so obravnavani vzorci, odvzeti v okviru notranjega nadzora pitne vode in v okviru državnega monitoringa. Lani je bilo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološke preiskave odvzetih 79 vzorcev, od tega jih je bilo deset neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, in devet vzorcev za fizikalno-kemijske analize, ki so bili vsi skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Povzetek poročila si lahko preberete v marčevski številki Podblegaških novic.

Preberi več

25.3.2022 Odprtje prve ginekološke ambulante v Poljanski dolini. Foto: arhiv občine

Odprtje prve ginekološke ambulante v Poljanski dolini

Ambulanto bo vodila zdravnica Eva Torkar, dr. med., spec. ginek. in porod.. V njej bo poleg zdravnice delala še ena od sester ginekološke ambulante v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Ob odprtju je direktor OE ZD Škofja Loka, prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. spl. med., na kratko opisal program nove ginekološke ambulante ter poudaril, kako pomembno je medsebojno sodelovanje med občino in Osnovnim zdravstvom Gorenjske. Tudi župan Občine Gorenja vas – Poljane, Milan Čadež, je potrdil pomembnost medsebojnega sodelovanja, pohvalil vse, ki so se kakorkoli trudili pri tej novi pridobitvi in obljubil, da se bo občina še naprej trudila zagotavljati prostore in širiti program, kjer je to potrebno. Čestitke ob odprtju in uspešno delovanje želimo še naprej.

Preberi več

22.3.2022 Arheološka odkritja v Poljanah. Foto: arhiv občine

Arheološka odkritja v Poljanah

V Poljanah, kjer nadaljujemo arheološke raziskave na starodavnem najdišču stavbne dediščine, smo po izkopu ostankov nekdanje baročne cerkve naleteli še na ostanke mnogo starejše gotske cerkve. Odkrite najdbe presegajo naša prvotna pričakovanja, saj je zlasti gotska cerkev, katere tlak se nahaja skoraj meter in pol nižje od novejše baročne cerkve, zelo lepo ohranjen. Vidni so še ostanki notranjih spomenikov, ki so projektantom koristno izhodišče pri pripravi zasnove prezentacije in zaščite najdišča. Doslej je bilo skupaj odkritih 252 grobov, od tega samo letos 63. V ruševinah znotraj baročne cerkve je bilo sedem grobov, ostali grobovi so bili v plasteh, ki predstavljajo pokopališko plast pred gradnjo odkrite gotske cerkve.  Občina se je na podlagi vsega zgoraj navedenega znaša pred velikim izzivom, na kakšen način reprezentančno predstaviti najdbe ostankov treh omenjenih cerkva: baročne, gotske in romanske cerkve. V ta namen aktivno sodelujemo z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pripravlja projekt prezentacije arheoloških ostankov ter ureditev trga na prostoru arheološkega najdišča. Iščemo arhitekturne rešitve končne prezentacije nekdanje baročne cerkve sv. Martina, posebej pa bi želeli prikazati dokaj dobro ohranjene ostanke gotske cerkve in lepo ohranjene baročne kripte, ki se nahaja znotraj gotske cerkve. Sledi romanske cerkve, ki segajo v 11. stoletje, arheologi še preiskujejo.  Naš cilj je ohraniti zgodovinske efekte v kar se da neokrnjeni obliki ter prikazati mogočnost cerkve in pomembnost cerkva na našem območju. Delovni osnutek 3D modela raziskanih ostalin cerkve sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko je dostopen na povezavi.

Preberi več

21.3.2022 Klinko kavalir.

Brezplačni prevozi Klinko kavalir

Brezplačni prevozi Klinko kavalir so namenjeni zlasti starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam, da lažje in hitreje dostopajo do klinik na tem območju. Uporabniki, ki se od doma na pot podajo s PROSTOFERJEM in izstopijo pred eno od klinik, lahko za prevoz med klinikami zdaj pokličejo tudi brezplačno električno vozilo Klinko kavalir, ki jih bo od tam popeljalo do izbrane klinike in nato nazaj do želene točke. Brezplačni prevoz Klinko Kavalir deluje na telefonski številki 041 504 400 vsak delovni dan med 6.30 in 19.30 uro med klinikami znotraj območja UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. Več informacij v prilogi.

Preberi več

16.3.2022 Rušenje starega mostu na Fužinah. Foto: arhiv občine

Rušenje starega mostu na Fužinah

Izvajalca gradbenih del, CVP d.o.o in Raspet d.o.o., sta že pričela z gradnjo novega mostu, ki bo zgrajen v okviru rekonstrukcije kilometer in pol dolgega odseka državne ceste Trebija - Sovodenj. Najprej je bilo potrebno umakniti komunalne vode z območja mostu, nato se je izvedla rušitev mostu in čiščenje območja ter priprava na gradnjo novega mostu.  Zaradi gradnje novega mostu je promet preusmerjen na državno cesto Trebija - Žiri. Začasna prometna ureditev bo veljala vse do izgradnje novega mostu, katerega gradnja bo predvidoma zaključena v roku 120 dni. V skladu s sofinancerskim sporazumom med Direkcijo RS za infrastrukturo in Občino Gorenja vas – Poljane se stroški izgradnje mostu delijo na polovico.     

Preberi več

Dostopnost