Aktualno

29.7.2021

Nov prostorski načrt občine

Občina je za spremembo OPN izvedla dva kroga pridobivana soglasij 24 obveznih soglasodajalcev na ministrstvih, državnih zavodih in pri upravljavcih komunalne infrastrukture z vmesno javno razgrnitvijo. Obravnavanih je bilo več kot 250 pobud in pripomb, na osnovi katerih je bilo v kartografski del namenske rabe vnesenih preko 400 sprememb. Uveljavljene so tudi novosti določb v Odloku o OPN, ki ima po novem tudi posebno prilogo z natančnejšimi obvezujočimi določili za gradnjo po posameznih območjih občine, vključno z izrisi pozidave pri obsežnejših širitvah stavbnih zemljišč. Na ta način na slednjih ne bo potrebno sprejemati dodatnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ampak bodo lastniki gradbena dovoljenja lahko pridobivali že neposredno na podlagi OPN. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane je bil 13. 7. 2021 objavljen v Uradnem listu RS št. 111/2021. Novi OPN prinaša za 5,7 ha novih zazidljivih zemljišč, ki po novem obsegajo 3,22 % stavbnih zemljišč, kar pa je le nekaj več, kot poprej (3,18%), saj je bilo potrebno za vsako širitev stavbnega zemljišča zagotoviti zemljišča, ki so se iz stavbne prenesla nazaj v kmetijsko rabo. Še vedno pa kar 67,1 % odstotka občine prekriva gozdna namenska raba. Novo namensko rabo si lahko ogledate tudi preko spletnega pregledovalnika Kaliopa (GIS). Prav tako je več informacij na voljo na povezavi. Ker je zaradi zapletenosti predpisov postopek spremembe namembnosti dolgotrajen bo Občina Gorenja vas – Poljane v septembru 2021 pričela z zbiranjem novih pobud lastnikov zemljišč za spremembo namembnosti, ki bo potekalo vse do začetka leta 2022. Po veljavnih predpisih od priprave osnutka sprememb OPN novih pobud ni več mogoče vključevati v obravnavo, zato vse zainteresirane pobudnike posebej vabimo, da pobude za spremembo namembnosti vložijo do izteka navedenega roka.

Preberi več

26.7.2021

Občina Gorenja vas - Poljane v letu 2020

Občani, občinski svetniki, krajevne skupnosti in društva vedno znova predlagajo nove predloge in pobude. Projekti so zelo raznoliki, še bolj so raznolike pridobitve in vsebine, ki jih z njimi prinašamo v našo občino. Prav zaradi našega aktivnega vztrajanja pri kandidiranju za različne projekte se v naših krajih izvaja precej več projektov, kot bi sicer omogočala le »redna« sredstva za delo občine. Ta tako skozi leta postaja vse bolj prepoznavna in znana po svojem razvoju, ki ga nam priznavajo tudi kritični opazovalci od drugod. Ob tem se pa še predobro zavedamo, koliko je še treba postoriti; seznam projektov za realizacijo je dolg, veliko daljši od razpoložljivih sredstev. Občani, občinski svetniki, krajevne skupnosti in društva vedno znova predlagajo nove predloge in pobude. Vedno jih pregledamo in jih skladno z možnostmi uvrščamo v načrt razvojnih programov, ki ga dvakrat letno noveliramo ob sprejemu proračuna in njegovega rebalansa.  Vsako leto pa imamo pokazati kaj novega. V letu 2020 so bili naši projekti namenjeni protipoplavnim ukrepom, gradnji cest, mostov, varnejših križišč in pešpoti, obnovi šolskih objektov, vrtcev. Priborili smo si velik nov projekt za gradnjo vodovodov, v Gorenji vasi bomo gradili Hišo generacij za naše starostnike … Ob tem smo izvajali še vrsto rednih dejavnosti, ki so včasih že kar samoumevne, a je potrebno za njihovo izvajanje stalno skrbeti. Dodelili smo vrsto subvencij na javnih razpisih, pridobivali soglasja za občinski prostorski načrt, se ob tem spopadali z epidemijo in širili aktivnosti štaba Civilne zaščite. Vabim vas, da se o našem delu pri pregledu publikacije v prenovljeni podobi prepričate sami! Župan Milan Čadež in občinska uprava Občine Gorenja vas - Poljane

Preberi več

21.7.2021 Olimpijska bakla v občini Gorenja vas - Poljane. Foto: Jera Miklavčič

Olimpijska bakla v občini Gorenja vas - Poljane

Začetek v Poljanah nad Škofjo Loko je bil obarvan olimpijsko z zastavicami malčkov tamkajšnjega vrtca Agata Poljane, ki so baklo pričakali pred Šubičevo hišo, kulturnim centrom slikarjev Šubic. Za baklo sta nato poprijeli odlični smučarski skakalki, domačinki Ema Klinec in Nika Križnar, ki sta bili prvi med mnogimi predajami vse do pet kilometrov – po stranskih poteh - oddaljene Gorenje vasi. Tekli so še olimpijski maratonec Anton Kosmač, paralimpijka Ana Justin, člani Kolesarskega društva Belaunce, Društva letalcev Kragulj, Planinskega društva Sovodenj, Društva OPV Šport, Košarkarskega kluba Gorenja vas, Strelskega društva Gorenja vas, Športnega društva sv. Urban, Plezalnega društva Cempin, Planinskega društva Gorenja vas, Smučarskega kluba Poljane in Karate kluba Ronin. Ob prihodu v Gorenjo vas je številne navdušene tekače nagovoril župan Milan Čadež, prisotnim in bakli pa je zaplesala folklorna skupina Turističnega društva Žirovski vrh. In poldruga ura v občini Gorenja vas – Poljane je minila, kot bi mignil.

Preberi več

19.7.2021 Asfaltiran odcep Hlavče Njive v dolžini 450 m. Foto: Gašper Čadež

Nadaljevanje asfaltiranja po krajevnih skupnostih

V Krajevni skupnosti Trebija je bil asfaltiran odsek javne poti Hobovše - Travnik v skupni dolžini 650 m, v Krajevni skupnosti Sovodenj pa odcep Podjelovo Brdo v skupni dolžini 200 m. Izvedeno je bilo tudi asfaltiranje v Krajevni skupnosti Gorenja vas, odcep Suša v dolžini 470 m in odcep Hlavče Njive v dolžini 450 m. Asfalterska dela s krpanjem uničenega asfalta se bodo po krajevnih skupnostih nadaljevala konec julija, asfaltiranje na preostalih odsekih cest pa se bo nadaljevalo v mesecu septembru in bo predvidoma zaključeno do konca oktobra.  

Preberi več

14.7.2021 Začetek gradnje novega mostu v Gorenji vasi. Foto: Boštjan Kočar

Začetek gradnje novega mostu v Gorenji vasi

Pred rušenjem obstoječega mostu je predvidena ureditev začasnega montažnega mostu, preko katerega bo promet potekal izmenično enosmerno, popolna zapora pa bo le v dneh ureditve navezav na začasni most. V času gradnje bodo na sosednje premostitve najprej preusmerjeni vsi pešci, ki jih še posebej vabimo k spremljanju vsakokratne prometne signalizacije ob gradbišču. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti gradnje rok izvedbe znaša 300 dni od uvedbe v delo, zato pričakujemo, da bo novi most predan namenu do sredine prihodnjega leta.

Preberi več

12.7.2021

Podpis gradbene pogodbe za sanacijo plazov Malenski Vrh

Začetek gradbenih del je predviden za sredino meseca julija, dela pa zajemajo sanacijo štirih plazov in zamenjavo asfalta na 270-metrskem odseku na cesti Malenski Vrh - Gorenje Brdo. Že vse od obilnega deževja pomladi 2019 se območje sooča s problemom plazenja zemljišča, preko katerega poteka prometnica, kljub izvedbi manjših interventnih posegov pa se stanje ne izboljšuje. Zato bomo s pomočjo državnih sredstev za sanacijo plazov izvedli obsežnejšo globinsko sanacijo terena, da ga bomo lahko primerno utrdili za ponovno vzpostavitev ceste. Dela se bodo izvajala pod strokovnim nadzorom geologa, in sicer na osnovi PZI projekta, ki ga je izdelalo podjetje Geotrias d.o.o.. Vrednost gradbenih del znaša 187.578,34 eurov z DDV, izvedena pa morajo biti še v letošnjem letu. Občane vabimo, da spremljajo tudi stanje zapor cest, ki jih občina tekoče objavlja na spletni strani. Vsem uporabnikom navedene ceste se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje zaradi spremenjenega režima prevoznosti ceste.

Preberi več

8.7.2021

Škofjeloško je obiskala ekipa 24ur.com

Je pa to pravo območje za raziskovanje Julijskih Alp, zato so pohodni čevlji obvezna oprema. Vabljeni k ogledu prispevka.

Preberi več

7.7.2021 Posvet z občinami. (Foto: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko).

Župan Milan Čadež se je udeležil posveta predsednika vlade Janez Janša

Po uvodnih predstavitvah dr. Milana Kreka (NIJZ), ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je zbrane v povezavi s prvo tematiko srečanja, to je situacijo s COVID-19 nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša. "Pred sabo imamo jasno sliko, kje smo, imamo tudi natančen pogled v naslednje tedne in mesece. Vemo, kaj se je dogajalo v taki situaciji v prejšnjih valovih in nič drugače ne bo tokrat, razen, da smo soočeni z novimi, bolj kužnimi različicami virusa in da imamo sedaj na voljo dovolj cepiva," je uvodno dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da "smo se včeraj veliko ukvarjali z eksponentno rastjo z delta različico v Afriki. Trenutno tam na cepivo čaka 300 milijonov ljudi, imajo pa 2% cepiv in množično umirajo. Mi pa imamo nekaj sto tisoč doz cepiva, lahko jih izbirate, pa se ne cepimo, hkrati pa v bolnice dobivamo ljudi, ki tudi resno zbolijo za COVID-19 in niso cepljeni, čeprav bi lahko bili," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da sedaj nismo več na tem, da mora svetovna znanost zagotoviti cepivo, EU dovolj proizvodnje, vlada pa distribucijo cepiv, temveč, da je sedaj na vsakem posamezniku, da to izkoristi. "Na nas je, da organiziramo cepljenje tako kot je bilo rečeno. Tisti, ki bo jeseni resno zbolel, ali celo umrl, ker se ni cepil, bo težko krivil vlado, župana, ali kogarkoli za to. Na koncu bomo vsi nosili posledice, če bodo zaprti vrtci, šole, omejena proizvodnja, ustavljanje javnega življenja. Ne le, da bomo psihološko to težko prenesli, ampak bomo s tem zapravili tudi enkratno priložnost, ki jo imamo za okrevanje," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da nam gre trenutno v gospodarstvu dobro. "Na voljo imamo dovolj investicijskih sredstev, kot jih še nikoli nismo imeli v enakem obdobju, ogromno stvari lahko naredimo, a če podjetja ne bodo mogla delati, če bodo omejitve gibanja v Evropi, potem te priložnosti ne bomo izkoristili," je izpostavil. "Veliko je na nas v naslednjih tednih in do 1. septembra mislim, da lahko preprečimo ponovno zapiranje ali pa v veliki meri s precepljenostjo omogočimo, da se bo velik del javnega in gospodarskega življenja nemoteno odvijal naprej," je še poudaril. "Veliko vlad v Evropi že razpravlja o tem, v kolikšni meri narediti cepljenje obvezno. Nekatere države v Evropi se že pogovarjajo o cepljenju otrok, nekatere države bodo uvedle obvezno cepljenje v roku dveh do treh tednov. Pri nas bo to verjetno neskončna razprava in dvomim, da bo Državni zbor zmogel takšne odločitve, poskusimo torej na drug način in naredimo vse, da ljudem dopovemo, da je cepljenje alternativa, ki jo imamo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je verjetno glede cepljenja tudi problem, ker se je doslej govorilo, da se potrebuje 60% precepljenost odraslega prebivalstva, sedaj pa je prišla bolj kužna varianta virusa in ta odstotek ni več dovoljšen. "Ker smo govorili, da je dovolj 60% precepljenost, je marsikdo pomislil, boljše, da se drugi cepijo in se meni ne bo treba. Toda ta kalkulacija ni več realna in to je treba odkrito povedati," je dejal premier. "Prvi val smo obvladali, ker smo stopili skupaj," je še poudaril predsednik vlade in dodal, da je bil takrat tudi v osebnem stiku z županjami in župani. "Slovenija se je takrat postavila na noge in prvi val smo uspešno ustavili, v drugem valu pa se mlajši del populacije ni zavedal nevarnosti in je mislil, da oni niso v nevarnosti, a so vseeno potem škodili drugim," je dejal predsednik vlade. Ob koncu nagovora pa se je tudi zahvalil za vse dobre prakse, ki so jih uvedle posamične občine v zvezi s cepljenjem in promocijo le-tega. "Izmenjajmo dobre prakse, svetujte, kaj je še mogoče narediti, imate veliko izkušenj in ko damo vse te stvari skupaj, se lahko dela lotimo in do jeseni to delta varianto premagamo," je zaključil premier. V drugem delu srečanja pa so predsednik vlade in županje ter župani skupaj z ministri in ministricami spregovorili o javno-finančnih ter razvojnih vprašanjih. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da bo vlada v prihodnjih šestih mesecih obiskala vse slovenske regije, saj kljub predsedovanju "ne nameravamo pozabiti na Slovenijo." Prav tako je dejal, da župane in županje prosi, da že ob dogovarjanju za obisk vlade povedo odprta vprašanja v njihovi regiji ali občini, ki jih lahko ministrstva rešijo že pred samim obiskom. "To se je izkazalo za dobro prakso ob obisku Podravske regije, ko smo že pred obiskom z mize spravili 34 odprtih in perečih zadev," je dejal premier. Prav tako je dodal, da bi se bilo treba v prihodnosti pogovoriti o plačnem sistemu oziroma njegovi prenovi. "Enotni plačni sistem kot okvir je bil dobra ideja in tudi na začetku so bili nameni dobri, a nato je z aneksi, dograditvami, posebnimi dogovori prišlo do razlik," je dejal premier. Kot slabost je izpostavil plačna nesorazmerja. "V državno upravo ne moremo dobiti skoraj nobenega IT-jevca, ker že študent lahko dobi boljšo plačo, kot nekdo, ki je že nekaj časa zaposlen v državni upravi," je dejal predsednik vlade in dodal, da je zato veliko "outsourcanja" IT storitev, vendar pa vseh stvari ni mogoče "outsourcati". Po besedah predsednika vlade tudi zaradi tega in pomanjkanja tovrstnega kadra lahko nastanejo velike težave pri digitalnem prehodu. "Delati bi morali na tem, da se storitveni del javne uprave: zdravstvo, vojska, policija posebej obravnava, ker so to sistemi, ki jih ne moreš spraviti na enotno uravnilovko 60 razredov. Ti sistemi imajo namreč svoje posebnosti," je še dejal premier Janez Janša. Izjava za javnost Predsednik Vlade Republike Slovenije.

Preberi več

5.7.2021 Asfaltirana cesta v Predmostu do Podbregarja. Foto: Anton Debeljak

Redno letno asfaltiranje po krajevnih skupnostih

Skupno bo asfaltiranih 24 odsekov v dolžini dobre 6,6 km, dela pa so se pričela na območju Krajevne skupnosti Poljane, kjer je že bilo izvedeno asfaltiranje prvih treh odsekov: odcep Dolenčice (200 m), odcep Podobeno (400 m) in odcep Podbregar (270 m), na območju Krajevne skupnosti Lučine pa sta bila asfaltirana odsek Prelesje ( 740 m) in odsek Lučine Črnogorc (220 m). Dela se bodo v tem tednu nadaljevala v Krajevni skupnosti Trebija (odcep Hobovše - Travnik) in Krajevni skupnosti Sovodenj (odcep Podjelovo Brdo). Nato se asfaltiranje nadaljuje v Krajevni skupnosti Gorenja vas (odcep Suša in odcep Hlavče Njive). Asfaltiranje po krajevnih skupnostih bo predvidoma zaključeno do konca oktobra.

Preberi več

2.7.2021 Trak sta prerezala predsednica Krajevne skupnosti Gorenja vas Mirjana Možina in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Foto: Vito Debelak

Namenu slovesno predali Fortunovo brv

Na krajši slovesnosti so kulturni program oblikovali Jan Mrak in Štefan Kejžar na harmoniki z mentorjem Jernejem Hostnikom iz Glasbene šole Škofja Loka. Brv je blagoslovil župnik Župnije Trata - Gorenja vas Gregor Luštrek, trak pa sta prerezala predsednica Krajevne skupnosti Gorenja vas Mirjana Možina in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki sta se z župnikom in državnim sekretarjem v kabinetu predsednika Vlade RS Žanom Mahničem kot prva tudi uradno sprehodila čeznjo do prizorišča osrednje slovesnosti na Trgu Ivana Regna. Sledili so jima člani Folklorne skupine Zala Žirovski vrh ter številni krajani, ki so se udeležili dogodka.    Fortunova brv je bila sicer porušena že ob izgradnji gorenjevaške obvoznice.  Lani septembra je bila podpisana pogodba z izvajalcem del SGP Zidgrad Idrija. Stekla so nadaljnja dela, urejena so bila sidra z ležišči. Jekleno konstrukcijo brvi je v mesecu dni izdelal podizvajalec, podjetje Petrič iz Ajdovščine. Projektant Gorazd Mravlja si je zamislil brv v ločeni izvedbi, ki zaradi večjega pretočnega profila zagotavlja boljšo protipoplavno varnost objekta. Ureditev okolice je oblikovala arhitektka Betka Poljanšek Koman, kamnite elemente je izvedlo podjetje Kamnar. Lani decembra je potekala težko pričakovana postavitev nove jeklene konstrukcije, 29. januarja letos pa je bilo izdano še uporabno dovoljenje. Od tedaj dalje Fortunova brv marsikomu predstavlja bližnjico čez reko v Sestransko vas in na Trato, pomembno pa prispeva tudi k večji varnosti pešcev (in kolesarjev) v prometu na območju Gorenje vasi.

Preberi več

Dostopnost