Aktualno
Sprejem državne prvakinje Manje Slak
Manja Slak, ki prihaja iz Volake, se je strelstvu zapisala v šestem razredu osnovne šole. Je članica slovenske mladinske državne reprezentance. Lani je bila državna podprvakinja v streljanju z zračno pištolo pri kadetinjah (kadetinje pištola), z Gašperjem Božičem pa sta bila v absolutni konkurenci tretja v mešanih parih. Letos marca se je v Estoniji udeležila svojega prvega evropskega prvenstva v streljanju z zračno pištolo in osvojila odlično četrto mesto v mladinski konkurenci. S tem je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev, ki je trenutno najvišja slovenska uvrstitev v Evropi. V začetku junija se bo v Nemčiji udeležila mladinskega svetovnega pokala, konec junija pa bo nastopila na strelskih upih na Češkem. Vrhunec letošnje sezone jo čaka julija, ko se bo udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v Južni Koreji. Župan Milan Čadež je ob tako velikem uspehu Manji Slak iskreno čestital, ji poklonil nagrado ter ji za prihodnje tekmovalne sezone zaželel veliko športne sreče.
V Hiši Generacij se bo izvajalo dnevno varstvo
Vse okoliške občane zato vabijo da se za prijavo in vse dodatne informacije glede izvajanja dnevnega varstva obrnejo na socialno službo Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka na tel. št. 04 6207 260 ali po elektronski pošti na: lucija.zakersnik@css-sl-si.
Tavčarjev literarni spomenik našemu Blegošu
Blegoš se prepleta skozi mnoga literarna dela Tavčarja in v povesti Cvetje v jeseni je Blegoš omenjen vsaj tridesetkrat. Opisi Blegoša so seveda mojstrski, velikokrat ga nagovarja kot starega prijatelja. »Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. (str. 18) Seveda je eden lepših dialogov Janeza in Mete, ko Janez sprašuje Meto okrog lepote Blegoša: "Povej mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga objema jutranja zarja? In kedaj se ti Stari vrh najbolj dopade? Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, ki ti noč in dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?" (str. 30) In eden lepših opisov Blegoša je v tistem delu povesti, ko sta se Janez in Meta povzpela na vrh. Tako je Ivan Tavčar opisal Blegoš: »Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem. Če bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu. Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo!« (str. 58) In ko se Janez vrne v Ljubljano, v svojo odvetniško pisarno, v sanjah podoživlja lepe dni v Poljanski dolini in v sanjah hodi tudi na Blegoš. V znak velikega spoštovanja tudi goro zapiše z veliko začetnico. »Vzlic temu sem neprestano mislil na svojega dekliča na Jelovem brdu, in to še celo pri delu, ko sem koval najdolgočasnejše tožbe. Njena podoba me je obdajala ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila na Goro, na Blegoš ter še enkrat preživela šesttedensko skupno bivanje pri Presečnikovih. Časih so me ti spomini tako preobdali, da sem vrgel delo v kot, zapustil suhoparno pisarno ter taval okrog Rožnika in po njegovih plešastih gozdovih, jezen na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega starca!« (str. 73) V Visoški kroniki Tavčar Blegoš – na posameznih mestih in v posameznih izdajah pišejo tudi Blegaš - omenja že kar v uvodnih taktih te imenitne knjige. Pripovedovalec zgodbe Izidor Khallan svojega očeta Polikarpa takole opiše: »Ko sem se začel zavedati življenja, je bil oče že petdeset let star. A bil je visok kakor jablana in hrust kakor medved, ki trga ovce po Blegašu.« (Ivan Tavčar, Visoška kronika, Prešernova družba 1973, str. 6). In to prispodobo medveda, ovce in Blegoša uporabi tudi kasneje, ko pravi: »Potem smo živeli dalje, živeli kakor čreda na Blegašu, iz katere je medved odnesel najlepšo ovco.« (str. 157)
O izzivih razvoja gospodarstva v občini
Prvi dogodek so pripravili v Občini Gorenja vas - Poljane kjer so po besedah Gašperja Kleča, direktorja RAS, doma uspešne podjetniške zgodbe. Udeležencem so najprej predstavili podjetja v Industrijski coni Todraž, sledil je pogovor z županom Milanom Čadežem na katerem je sodeloval tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. V občini, kjer je registriranih 729 podjetij, je torej vsak deseti prebivalec občine pravna oseba, s čimer se uvršča v sam slovenski vrh. A še pred tridesetimi leti, ko smo zapirali Rudnik Žirovski vrh, smo imeli status občine z omejenimi možnostmi razvoja. Uspeh na podjetniškem področju župan pripisuje klenosti in delavnosti prebivalcev naše občine. Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, vidi še izjemne priložnosti za razvoj podjetništva na celotnem Škofjeloškem. "Ob današnjem ogledu Industrijske cone Todraž smo videli inovativnost in delavnost, v razvoj danes uspešnih podjetij je bilo vloženega veliko znanja in poguma." Vse to omogoča, da ljudje ostajajo v domačem kraju oziroma se celo priseljujejo, je prepričan Lotrič. Župan je izpostavil, da je hitro posodabljanje prostorskih planov ključno, če želimo biti razvojno naravnani. Zato z novim prostorskim planom med drugim načrtujemo širitev Industrijske cone Todraž do katere pa bo najprej treba urediti problematiko dostopne ceste. V coni se namreč trenutno nahaja več kot 20 podjetij s preko 160 delovnimi mesti. Nova možnost za razvoj podjetništva se nakazuje še v dolini Suše, je napovedal župan.
S 1. aprilom spremenjene nekatere cene komunalnih storitev
Oskrba s pitno vodo: zaradi višjih stroškov materiala, storitev, električne energije in dela se je cena vodarine s 1. aprilom povečala za 11 centov za kubični meter (z 0,6069 evra/m3 na 0,7159 evra/m3), cena omrežnine za enostanovanjski vodomer (DN 20) pa se je zaradi višjih stroškov menjave vodomerov povečala za 0,72 evra/mesec. Cene so bile vse od leta 2016 za gospodinjske uporabnike nespremenjene, s 1. aprilom pa je skupni znesek na položnici za štiričlansko gospodinjstvo, ki porabi 12 m3 vode/mesec, višji za 2,04 evra. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda: cene storitev odvajanja in čiščenja ostajajo tudi po 1. aprilu nespremenjene, ceni omrežnin pa bosta zaradi nižjih subvencij občine in višjih stroškov skupaj višji za 2,22 evra/mesec (odvajanje za 2,08 evra in čiščenje za 14 centov). Zaradi subvencioniranja bo v občinskem proračunu po 1. aprilu potrebno zagotoviti dobrih 30 tisočakov letno.
Predstavitev slikanice Zlatobrad, skrivnostni Tavčarjev škrat
Danes jo je v družbi župana občine na Dvorcu Visoko predstavil predšolskim otrokom in učencem prvih razredov OŠ Poljane in OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Otroci so prejeli vsak svojo slikanico in se posladkali s kepico sladoleda v kavarni Dvorca Visoko. Slikanica je za nakup na voljo tudi v kavarni Dvorca Visoko.
Tavčarjev prispevek k razvoju slovenske pravne kulture
Knjiga, s katero je Tavčar delil »poduk o najpotrebniših zakonih,« je bila pomembna za kmečko prebivalstvo, saj jim je omogočila dostop do pravnega znanja, kdor je to prebiral, pa je lahko bil seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi. Knjiga je bila tudi eden od pomembnih dejavnikov, ki so prispevali k razvoju slovenske pravne kulture in nacionalne zavesti. Poduk o »najpotrebniših zakonih« je napisana v razumljivem slogu tudi za širše prebivalstvo, saj je avtor uporabljal slovenski jezik in se izogibal tujkam in latinizmom. Knjiga je bila tudi eden od prvih virov slovenske pravne terminologije, saj je avtor uvajal nova strokovna poimenovanja za različna pravna področja. Zaradi tega to knjigo tudi uvrščamo kot tisto temeljno delo, ki je prispevalo k razvoju slovenskega jezikoslovja in pravne kulture. Aleksander Hudovernik je v Književnih poročilih leto po izide knjige v Ljubljanskem zvonu zapisal: »Pisatelj, ki pozna narod naš, dobro ve, kako napačne nazore ima naš kmet še vedno o posameznih pravnih razmerah in pravicah; pisatelju je bilo jako dobro znano, da naš narod še vedno preveč zaupava zakotnim pisačem, kakteri ga molzejo, kadar le morejo ter ga večkrat v škodo spravijo.« Na koncu ocene pa Hudovernik pohvali tudi založbo in zapiše: »Knjiga sama na sebi je izvzimiši nekatere malenkosti, osobito jezikoslovne vrste, jako dobra. Srečna je bila misel g. dr. Tavčarja, da se je lotil tega dela, s katerim je udom Mohorjeve družbe jako ustregel in za katero so mu gotovo vsi hvaležni. Družba sv. Mohorja pa je zopet pokazala, kako skrbi za vsestransko izobraženje slovenskega naroda!« Skozi mnoge primere pa lahko v knjigi tudi spoznavamo, o čem so se svojčas ljudje med samo pravdali, kako so iskali pravico in kako so pravico sodniki delili. V knjigi je vrsta priimkov, ki jih v Poljanski dolini in tudi drugod še danes srečujemo. Nekaj primerkov iz pravdanja pa si lahko preberete spodaj v faksimilih iz knjige.
Filatelistična razstava na Visokem
Razstava bo na ogled vsak dan do 23. avgusta, od 9.00 do 19.00 ure, v gospodarskem poslopju poleg Dvorca Visoko. Žig z motivom dr. Ivana Tavčarja je na voljo poštnem okencu v Gorenji vasi od 4. maje dalje (14 dni). Znamko, razglednico in dopisnico pa je mogoče kupiti v kavarni Dvorca Visoko. Prijazno vabljeni na ogled razstave.
Odprtje občinskega kolesarskega kroga
Kolesarji so se zjutraj zbrali pod kozolcem pri Dvorcu Visoko, kjer sta jih nagovorila župan Milan Čadež in predsednik kolesarskega društva Belaunce Aleš Mrak. Program so popestrili starodobni kolesarji iz društva Rovtarji, Poljanski župnik, Jože Plut pa je vse zbrane kolesarje še blagoslovil za varno pot. Ivan Tavčar je bil predsednik prvega kolesarskega društva v Sloveniji - Kluba slovenskih biciklistov, ustanovljenega leta 1887 v Ljubljani. Zato je bila letošnja otvoritvena trasa kolesarskega kroga v počastitev Tavčarjevega leta malo drugačna. Kolesarji so se od Dvorca Visoko podali na Gabrško Goro in se čez Stari vrh spustili nazaj v dolino, do izhodiščne točke, Dvorca Visoko. Ob vrnitvi je kolesarje pričakalo žrebanje nagrad za lansko sezono, druženje ter animacijski program.
Dr. Ivan Tavčar o pravdarjih iz domišljije
Knjiga je razdeljena na pet zvezkov, ki obravnavajo različna pravna področja, kot so družinsko pravo, dedno pravo, kazensko pravo, civilno pravo in upravno pravo. Knjiga je bila namenjena predvsem kmečkemu prebivalstvu, ki je bilo pogosto izpostavljeno krivicam in zlorabam s strani oblasti in gospodarjev. V zanimivem, za današnji dan tudi zelo slikovitem jeziku, Tavčar kar na 626-straneh niza razlage takratne zakonodaje in razne primere iz takratnih pravd. Pravi, da zaradi tega, da ljudje ne bi ostali preveč nevedni in da jih v pravdah ne bi izkoriščali odvetniki ali razni »zakotni pisači.« Prvi odstavek v knjigo je dovolj poveden o namenu nastanka knjige, njegovo vodilo pa si z lahkoto preslikamo tudi v današnji čas:»Poznanje zakonov ali postal je brez dvombe koristno in to tudi človeku, ki ne pohajkuje vsak dan po sodniških prostorih, ter ne zapravlja drazega časa z malomarnimi in hudobnimi pravdami. S tugo moramo namreč priznati, da se skoraj pri vsaki slovenski okrajni sodniji nahaja večje ali manjše število prav strastnih pravdarjev, ki se tožujejo za vsako najmanjšo stvar, ter prihajajo tožne dneve v sodnijo, noseč pod pazduho velike snope sodniških aktov in spisov. Ti ljudje čutijo se pri vsaki priliki žaljne v svojih pravicah, in navadno tožijo tedaj najrajši, če se jim ne godi nikaka krivica, če samo mislijo, da se jim godi krivica. Ker zakonov ne poznajo, domišljijo si, da se jim krati ta ali ona pravica, med tem, ko se jim v resnici ničesar ne krati. Če bi se toraj razširilo znanje postav med priprostim ljudstvom, pomanjšalo bi se vsled tega število »pravdarjev iz domišljije«, ki sedaj nadlegujejo sodnije, ter denar prinašajo brezvestnim advokatom, ali pa ga mečlejo v žep še bolj brezvestnim zakotnim pisačem. Dan za dnevom prihajajo ti slepi nevedneži k sodniji, ter se vlačijo s svojimi spisi po advokaturskih pisarnah, ali pa z zakoniki po žganjarijah in sanjajo o tem, kako bodo potrli nasprotnika, ter se s svojo domišljeno pravico slavno premagali! Doma pa leži polje slabo obdelano, živina je izginila iz hleva, da so se plačali sodniški stroški; od strehe kapa, otroci stradajo, in zavoljo neplačanih davkov sili eksekucija v hišo. V tem oziru mora poduk o zakonih mnogo koristiti, ker večina pravd, sukajočih se okrog lastninske pravice ali okrog motenja v posesti, izvira iz nevednosti o zakonih.« In če zgornje Tavčarjeve besede prenesemo v današnji čas: dr. Ivan Tavčar že takrat ugotavljal tudi danes prisotno navado Slovencev, da se radi tožarimo za vsako najmanjšo stvar, da velikokrat tarnamo, kako se nam godi krivica, da zakonodajo premalo poznamo, da veliko denarja potrošimo za odvetnike, pa tudi kakšni neizobraženi ali goljufivi pisači izvlečejo denar iz žepa za razne pravne nasvete, ki na koncu niso nič vredni. In ne nazadnje, tudi zaradi dolgotrajnega pravdanja dandanes marsikdo propade.
Leteči cilj Maratona Franja na Visokem
Skupaj z vodstvom Maratona Franja smo se zato dogovorili, da našega rojaka počastimo na prav poseben način. Nasproti Dvorca na Visokem smo na trasi dirke postavili mogočne mlaje s transparentom, ki napoveduje dogodek in leteči cilj na kolesarskem maratonu Franja. Tavčarjevo leto bomo tako 11. junija obeležili tudi na znamenitem, že 42. Maratonu Franja, na katerem bosta podeljeni majici za prvega kolesarja in kolesarko, ki bosta prečkala »leteči cilj« na Visokem.
