Aktualno
Šubičeva hiša je tudi uradno odprta
Včeraj smo v Poljanah slovesno predali svojemu namenu dokončno obnovljeno Šubičevo hišo oziroma Kulturni center slikarjev Šubic. Včerajšnji datum ni bil naključje, saj je pred 119 leti na ta dan Pisateljsko društvo v Poljanah v župni cerkvi odkrilo spomenik prezgodaj umrlima odličnima slovenskima slikarjema, Janezu in Juriju Šubicu, slednji je 8. septembra 1890 tudi umrl. Spomenik je z včerajšnjim dnem dobil novo domovanje v pritličju kulturnega centra.V krajšem kulturnem programu je slavnostni govornik direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin med drugim omenil, da so v nekdanjem domovanju slikarjev in podobarjev Šubicev opravili obsežno restavratorsko delo in v vseh letih obnove od 2006 do danes odlično sodelovali z investitorjem, Občino Gorenja vas - Poljane, ki je hišo odkupila od lastnikov za 25.000 evrov in jo obnovila za dobrih 700.000 evrov, od tega so 200.000 evrov pridobili na evropskih razpisih. Trak so včeraj slovesno prerezali župan občine Gorenja vas – Poljane, Milan Čadež, direktor ZVKDS Jernej Hudolin in upravitelj centra Boris Oblak. Kulturni center slikarjev Šubic je včeraj številnim obiskovalcem ponudil prikaz rezbarjenja in modeliranja iz gline s Tanjo Oblak in Zoranom Flandrom. Odprli so filatelistično razstavo v povezavi znamke na temo umetnost in dopisnic, ki jih je ilustriral Ive Šubic. Izdan je bil priložnostni poštni žig, ki bo na pošti v Poljanah na voljo še 14 dni. Združenje umetnikov Škofja Loka je na ogled postavilo dela nastala v Extemporu Iveta Šubica, Karla B. Rihtaršič razstavo Volna pripoveduje, Tanja Oblak pa se je predstavila z rezbarskimi deli. Na ogled je postavljena muzejska zbirka, ki ni povsem običajna, Kulturni center slikarjev Šubic pa tako postaja stičišče kulture ne le na Poljanskem in Škofjeloškem, ampak dodaja posebno vrednost celotnemu slovenskemu prostoru.
Obisk čeških gasilcev v Poljanah
S prihodom v zgodnji petkovih popoldanskih urah smo jim najprej zaželeli dobrodošlico v gasilskem domu, nato pa se odpravili v gostilno Blegoš v Javorje kjer imajo ob vsakem obisku dogovorjeno prenočišče. Za ta večer smo imeli še večerjo z županom Milanom Čadežem, na turistični kmetiji Pri Ljubci v Vinharjah. Po dobri večerji ter klepetu smo se v večernih urah odpravili še na kmetijo Nacon, kjer nas je gospodinja sprejela z velikim veseljem, seveda pa ni šlo brez borovničk ter limonc, brez katerih se nikoli ne vračajo na Češko. Ob povratku v Javorje pa so na Volči videli še kako se naši mladci pripravljajo na šrango. V soboto zjutraj po zajtrku smo jim pripravili izlet na Gorenjsko ter v Posočje. Najprej so si ogledali Planico ter odšli na vrh velikanke. Sankanje, ki je bilo predvideno v Kranjski gori je zaradi dežja odpadlo tako, da smo se nato odpeljali proti Vršiču na ogled Ajdovske deklice ter naprej proti Trenti kjer je bilo kosilo. Ob vračanju proti Poljanam so se ustavili še v Trebuši kjer so imeli tamkajšnji gasilci prevzem novega vozila. Dan pa zaključil z obiskom našega člana na Mlaki, ki jih je gostoljubno sprejel. Nedelja je dan za našo veselico. Zjutraj smo jih odpeljali na ogled gasilcev na letališče Brnik, sledil je še ogled gasilcev v Škofji Loki nato pa na kosilo v gostilno na Vidmu. V večernih urah pa seveda zabava na gasilski veselici. Polni lepih utrinkov, doživetji so se v dopoldanski urah, ko smo mi že pospravljali po veselici še enkrat ustavili v gasilskem domu v Poljanah kjer so prejeli še spominska darila PGD Poljane. Po skupinskem fotografiranju ter tovariškemu stisku rok so se odpravi v sedem ur oddaljeno Plano na Lužnici. Dodati je treba, da so več kot navdušeni nad lepotami Slovenije, nad gostoljubnostjo, ki so jo doživeli preteklem vikendu to pa se je videlo tudi v očeh saj so le s težavo odšli tudi s solzami sreče. Pravijo, da se bodo vedno radi vračali v kraje pod Blegošem. NA POMOČ!"Janez Oblak
Defibrator v domu na Lubniku in koči na Blegošu
V hribe in gore zahaja vedno več pohodnikov, ki včasih na napore niso dobro pripravljeni ali pa imajo zdravstvene težave, lahko tudi skrite. V obeh planinskih postojankah domu na Lubniku in koči na Blegošu želimo biti na možnost srčnega zastoja obiskovalcev pripravljeni. V okolici obeh postojank, doma na Lubniku in koči na Blegošu so bili v preteklem času že primeri zastoja srca, nekateri žal tudi usodni. Upravni odbor PD Škofja Loka se je tako odločili, da obe postojanki opremimo z defibrilatorjem. Za pomoč pri nakupu smo poprosili podjetja, s katerimi sodelujemo in so naklonjena društvenim dejavnostim. Planinskemu društvu Škofja Loka je to uspelo s pomočjo donatorjev Zavarovalnica Triglav d.d. (Območna enota Kranj), LTH Castings d.o.o., Škofja Loka, Elektro Gorenjska d.d., Kranj in Knauf Insulation d.o.o., Škofja Loka. V soboto 18.7.2015 smo na Lubniku ob postavitvi avtomatskega defibrilatorja pripravili zahvalno prireditev za donatorje, ki so omogočili nakup naprav. Predsednik PD Škofja Loka Janez Pintar se jim je zahvalil za donacijo z željo, da bi defibrilator čim manj potrebovali. Ob predaji defibrilatorjev v uporabo smo se obvezali, da bomo za upravljanje z njimi usposobili čim večje število obiskovalcev Lubnika in Blegoša. Posredovali bomo informacije čim širšemu krogu, da sta aparata na razpolago. Pomoč bo tako hitra in strokovna. Ker je aparat prenosen, se ga bo lahko uporabilo tudi na bližnjih planinskih poteh. Zaključimo naj z izrečeno željo ob predaji defibrilatorja v uporabo, da se bo najbolj izplačal tedaj, ko reši srce pohodnika. Srečno ! Planinsko društvo Škofja Loka Članek v Gorenjskem glasu, 23. julij 2015
Obisk ministrice za okolje in prostor
Že na majskem delovnem sestanku v RŽV je bil dogovorjen ponoven delovni sestanek v juliju s ciljem preveriti napredek dogovorjenih točk. Direktorica RŽV Hiacinta Klemenčič je poročala, da je površinska sanacija po oktobrskih poplavah odlagališča Jazbec zaključena, potrebno je še pripraviti poročilo o izvedenih delih. Ministrica Irena Majcen je pojasnila, da je potrebno predhodno sprejeti vladno uredbo o prenosu odlagališča Jazbec na Agencijo RS za radioaktivne odpadke – ARAO. Ta bo sprejeta predvidoma v mesecu septembru, na podlagi uredbe bo možno zaključiti vse postopke prenosa, kar pa je naloga MOP-a. Urediti je potrebno še zadnje odprte zadeve med RŽV in ARAO, predvsem o prihodnjih medsebojnih razmerjih in obveznostih. Glede odlagališča Boršt je bilo dogovorjeno, da bo Strokovni projektni svet za izvedbo sanacije imel predstavitev dopolnjene študije za odlagališče Boršt v septembru, takrat bo povabljena tudi občina. Ministrica si je ogledala tudi Toplice v dolini Kopačnice, opozorili smo pa na nerazumne zahteve predpisov pri testnih bajerjih s pretočno vodo. Opozorila nas je, da lahko inšpektorat že sedaj predlaga izboljšanje na tem področju.
Ministrica Irena Majcen na obisku v Rudniku Žirovski vrh
Ministrica z delegacijo si je ogledala tudi drenažni rov pod odlagališčem Boršt, ki je ob izgradnji v devetdesetih letih uspešno ustavil plazenje, a se je to v zadnjih letih spet okrepilo. Lokalna skupnost predlaga izvedbo dodatnih ukrepov za odvod zaledne vode, ki povzroča plazenje. Ukrepi so že definirani, o njih pa bo ministrstvo odločalo še v letošnjem letu.
Obeležitev 100-letnice Londonskega sporazuma v Gorenji vasi – »Ocena odlično bi bila premalo«
O mednarodnih okoliščinah ob sprejetju Londonskega sporazuma 1915 je predaval velik poznavalec obče, jugoslovanske in slovenske sodobne zgodovine, upokojeni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti, prof. dr. Dušan Nečak. Analizo Londonskega sporazuma in njegove posledice – oblikovanje rapalske meje (določena je bila z rapalsko pogodbo med Kraljevinama Italijo in SHS, podpisano 12. novembra 1920 v Rapallu), ki je močno zarezala v naše ozemlje in v italijanskih krempljih pustila več kot 300.000 Slovencev in 200.000 Hravtov, je predstavila dr. Nevenka Troha, upokojena sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, ki se osredotoča na raziskovanje zgodovine Primorske in Istre. Mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine je obiskovalce seznanil z vojaško situacijo leta 1915 in oblikovanjem dolomitsko-soške fronte. Jože Dakskobler iz Baške grape, planinec, športnik, ljubitelj narave in kulturno-zgodovinske dediščine, tudi rapalske meje in vsega, povezanega z njo, je predstavil čas od prihoda Italijanov v Baško grapo po formiranju rapalske meje do njihovega odhoda ob začetku 2. svetovne vojne. Predstavil je živahen utrip življenja ljudi ob tedanji meji v njihovih krajih ter še, kako danes sprejemajo in negujejo to dediščino. Ob meji se je razvil kontrabant Za konec je spregovorila še Milka Burnik, članica Turističnega društva Sovodenj in vodja Podružnične osnovne šole Sovodenj. Turistični podmladek na šoli je namreč že pred časom na natečaj Turizmu pomaga lastna glava prijavil projekt o odkrivanju rapalske meje v Občini Gorenja vas – Poljane in osvojil 1. Mesto. Nekdanja meja tu teče ravno po krajih okrog Sovodnja in okolice (Ermanovec, Podjelovo Brdo, Podlanišče, Nova Oselica, Laniše do Mrzlega vrha, kjer se spusti v žirovsko občino). Predstavila je življenje ob meji včasih, kjer se je predvsem razvilo tihotapstvo, t. i. 'kontrabant', in poudarila, da so bile posebej pri tem opravilu iznajdljive ženske. Njeno pripovedovanje so spretno dopolnili otroci sovodenjske podružnice, ki so s člani Turističnega društva Sovodenj pripravili dva igrana vložka, v enem so predstavili kontrabant čez mejo, v drugem pa prihod italijanskih vojakov, ki so po meji napeljali žičnato ograjo, s tem pa razmejili tudi marsikatero otroško prijateljstvo, ki je ostalo vsako na svoji strani meje. Ob rapalski meji je na ozemlju Kraljevine Jugoslavije začel nastajati utrdbeni sistem, imenovan Rupnikova linija, ki so ga gradili v letih pred 2. svetovno vojno. Teh časov se je z zbranimi na hudomušen način spominjal tudi prav poseben gost, 96-letni France Tomšič-Žvižgavčev France iz Brezovice, ki je 1939 in 1940 služil vojaški rok v Gorenji vasi, stanoval v barakarskem naselju nad Lajšami in aktivno sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije. Takole je z zbranimi delil vtise in spomine iz tistega časa: »V Gorenjo vas sem bil med služenjem vojaškega roka premeščen iz Karlovca, moral bi iti na Ptuj, pa sem pristal v Gorenji vasi. Stanoval sem v barakarskem naselju nad Gorenjo vasjo, delali smo pa na Peskih (zdajšnji peskokop), od jutra do večera. Malo smo se tudi družili z domačini. Čudoviti, pridni ljudje so bili to, dobili smo šnopc pa kruh.« Peljali smo ga tudi na samo lokacijo barakarskega naselja: »Prav tu smo bili, tu smo spali, lesene postelje so bile v dveh nadstropjih. Ob nedeljah smo šli v Gorenjo vas tukaj nekje« in pokazal s palico, »na Dobravo pa na desno!« Naprej smo ga peljali »Na Peske«, kjer je videl veliko betonsko testno steno za streljanje, ki jo je tudi sam betoniral, »pa tudi Rupnik je bil zraven, ko so streljali, dobro se je obneslo... Ko se je Rupnik peljal gor, smo pa že od daleč slišali hupo…«, malo višje je zagledal Tipski bunker in dodal: »Tu gor sem pa bil sedem dni zaprt, ker sem s kolesom na nedeljo šel domov in se prepozno vrnil, kolo sem pa imel spravljen pri Pucu na Dobravšcah«. Nekaj je imela tu vojaščina tudi opraviti s takratno rapalsko mejo: »Iz naše barake je »ordinant« (prenašalec pošte) nesel pošto tudi v Kopačnico, Sovodenj in Žiri« Povedal je še veliko zanimivega, na koncu je pa rekel: »Jest sem prav zadovoljen, dober zrak imate...« Pohodnikom pasulj po originalnem vojaškem receptu Po srečanju je županova projektna skupina za oživitev Rupnikove linije udeležence, ki jih je bilo prek 70, povabila na pred kratkim urejeno novo (krajšo) tematsko pot Po sledeh gradnje Rupnikove linije. Ta pelje od pokopališča v Gorenji vasi, kjer so uredili večjo informativno tablo, ob kateri stojita dve protitankovki oviri. Ti so pripeljali iz radovljiške občine, kjer je oživljanje Rupnikove linije v turistične namene še v povojih. Pot pelje dalje do bunkerja nad Kršišnikom, Volčje njive (Vrh krogov), Hrastja, lokacije barak do Škofovega bunkerja nazaj do izhodišča. Zbrane so po njej popeljali vodniki Rupnikove linije, z Matjažem Šifrarjem na čelu, ki je med prvimi začel v občini ljubiteljsko raziskovati objekte Rupnikove linije. Na mestu, kjer je nekoč stalo barakarsko naselje, je na 'platoju' obiskovalce pričakala prava vojaška malica – pasulj po originalnem vojaškem receptu, ki so ga za to priložnost pripravili v gostilni Pr' sedmic v Gorenji vasi. Če prej ne, večji projekt spet 2018? Navdušen nad včeraj izpeljanim dogodkom je bil župan, Milan Čadež: »Odlična ocena je premalo. Zelo sem zadovoljen s povedanim, z obiskom, pa tudi s tem, ko vidim zadovoljne, vse bolj radovedne obiskovalce na poti. Predvsem sem vesel, da je med nami tudi g. France Tomšič, ki je aktivno sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije in nam danes res veliko povedal.« Prof. dr. Dušan Nečak, ki je obenem predsednik županove projektne skupine, pa je prepričan, da »se je Rupnikova linija kot turistična destinacija ter kot kulturna in arhitekturna ostalina zasidrala med lokalnim prebivalstvom in da se bo tudi širše. Ta kombinacija med teoretično-strokovnim in praktično-strokovnim delom se je pokazala za zelo uspešno, kar je začutila tudi publika in je bila, po vtisih sodeč, zelo zadovoljna.« O nadaljnjih načrtih županove projektne skupine je bilo slišati, da bodo vsako leto kaj dodali na krajši in daljši tematski poti. Če je pred dvema letoma potekala okrogla miza na temo Rupnikove linije, in so na Golem vrhu v utrdbi za javnost odprli muzej, letos 100-letnica londonskega sporazuma potem bo naslednji večji projekt v letu 2018, ko bo minilo 100 let od konca prve svetovne vojne.
Povezava iz Todraža v Žirovski vrh in naprej prek novega mosta
Na občini Gorenja vas - Poljane se je sprejela odločitev, da se zgradi nov most in s tem ciljem se je izpeljalo vse ustrezne postopke. Že takrat se je načrtovalo, da bi most vsaj za osebni promet odprli do novega leta, seveda, če bo vreme gradbincem naklonjeno. Glavni izvajalec Topos Hotavlje d.o.o. s podizvajalcem, Zidarstvom Stanonik, je z deli na terenu pričel dne 20. novebra 2014 in v rekordnem času dela tudi zaključil. Domačini so ob slovesnosti pripravili lep kulturni program, novi pridobitvi se je tudi nazdravilo, domači župnik, gospod Gregor Luštrek, ga je blagoslovil. Trak so prerezali predsednica KS Gorenja vas Mirjana Možina, direktor glavnega izvajalca Topos, Tomaž Potočnik, in župan Milan Čadež. Strošek celotne investicije, ki ga je pokril občinski proračun in je zajemal rušenje močno poškodovanega mostu, izdelavo celotnega novega mostu s pripadajočim kamnitim oblaganjem struge in tlakovanjem struge pod mostom ter izdelavo PZI projektne dokumentacije, je znašal 47.580,00 EUR z DDV. Še vedno pa ostaja grenak priokus, saj je ta strošek, ki zelo obremenil občinski proračun nastal zaradi neurejene struge potoka Brebovnščica v preteklosti s strani pristojnih državnih inštitucij in bi, ob primernem vzdrževanju struge, bil bistveno manjši ali pa ga sploh ne bi bilo!!!
