Aktualno
Gorenjsko kolesarsko omrežje
Na Gorenjskem si že od leta 2015 prizadevamo za celosten razvoj kolesarstva na regionalni ravni. Takrat je začel delovati Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK), kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije. Po dobrih petih letih delovanja je eden najpomembnejših rezultatov vzpostavitev gorenjskega kolesarskega omrežja. Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v nekaterih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani mednarodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivosti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Glavni cilj projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 je na celotnem omrežju postaviti enotno prometno signalizacijo za kolesarje (usmerjevalne in info table), posvetili pa se bomo tudi natančnemu digitalnemu prikazu obstoječe kolesarske infrastrukture ter evidentiranju črnih točk oziroma odsekov na omrežju. Slednje z namenom, da se tem lokacijam pri načrtovanju investicij nameni posebno pozornost, se jih prioritetno odpravi in kolesarjem zagotovi varno pot. Gorenjska regija bo na tem področju opravila pionirsko delo, saj je prva v državi, ki se je vzpostavitve omrežja lotila na tako sistematičen način. Infrastrukturni del projekta želimo nadgraditi tudi s promocijskimi vsebinami. Namen je, da ne terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predstavimo njegove potenciale tako za turizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za prepoznavno podobo skrbi logotip, izdelani so promocijski zemljevidi in spletna stran www.gko.si s petimi predlaganimi izleti in gpx sledmi. Prav vsak kolesar lahko najde sebi primerno in ustrezno traso, kjer bo doživel širše območje Gorenjske. V letu 2021 bomo nadgradili tudi koncept »kolesarju prijazen ponudnik«, v katerega bodo vključeni predstavniki turističnih namestitev in storitev, kolesarske povezave ter naravne in kulturne zanimivosti pa bomo promovirali tudi na družabnem omrežju Instagram, kjer nas najdete pod imenom @gko_bike. Kolesarji predstavljajo pomemben segment turističnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti, saj se v epidemiji Covid-19 vse bolj zavedamo pomena zdravja, čistega okolja in povezanosti. Iz številnih držav po svetu poročajo o izjemnem povečanju števila kolesarjev v tem času, na kolo sede tudi vse več Slovencev. Turizem je ena izmed najbolj prizadetih panog v epidemiji, zato verjamemo, da Gorenjsko kolesarsko omrežje ter dodatna kolesarska ponudba lahko bistveno pripomoreta k izboljšanju privlačnosti Gorenjske ter k spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Projekt Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 financirajo občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Kamnik, Logatec, Medvode in Vodice, izvajata pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske. Za več informacij sta na voljo Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (nina.kobal@ragor.si), in Barbara Špehar, BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske (barbara.spehar@bsc-kranj.si).
Slovenski kulturni praznik v virtualni obliki
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane vas vabi, da jim prisluhnite na njihovem profilu na družabnem omrežju Facebook, kjer bodo objavljali posnetke recitacij Prešernovih pesmi, ki jih bodo recitirali šolarji, starši, stari starši, sosedje,... Zavod Poljanska dolina pa vas vabi na virtualni ogled Šubičeve hiše, rojstne hiše slovenskih slikarjev Janeza in Jurija Šubica, kjer je v 2. polovici 19. stoletja pod vodstvom njunega očeta Štefana Šubica delovala najpomembnejša podobarska delavnica na Slovenskem. Naj kulturni praznik postane pravo kulturno srce Slovenije.
Nova številka Podblegaških novic
Naslednja številka izide 26. marca 2021. Svoje prispevke pošljite do 9. marca 2021 po elektronski pošti na naslov: mateja.rant@g-glas.si.
Uporabno dovoljenje za Fortunovo brv
Projektno dokumentacijo za Fortunovo brv za pešce čez reko Soro v Gorenji vasi je pripravilo podjetje Sora inženiring d.o.o., Škofja Loka – Gorazd Mravlja (načrt gradbenih konstrukcij, do nivoja obdelave PZI) v sodelovanju z Beto Koman Poljanšek-VEL d.o.o. (načrt arhitekture za fazo DGD in PZI) in Bredo Draksler-Adacta Plus d.o.o. (izdelava vodilne mape – DGD s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja na UE Škofja Loka). Na javni razpis za izbiro izvajalca del za novogradnjo Fortunove brvi za pešce čez reko Soro v Gorenji vasi je prispelo pet ponudb. Kot najugodnejši ponudnik del je bilo izbrano podjetje SGP ZIDGRAD IDRIJA d.d. s podizvajalcema, podjetjem PETRIČ d.o.o. iz Ajdovščine (kovinska konstrukcija ter leseni del) in TOPOS HOTAVLJE d.o.o. iz Hotavelj (zunanja ureditev - okolica brvi). Pogodbena vrednost investicije je znašala 131.269,41 EUR (z DDV-jem). Končni obračunana vrednost pa je znašal 131.029,33 EUR. Montaža brvi na lokaciji je bila izvedena 12. decembra 2020, ko je brv tudi uspešno prestala obtežbeni preizkus nosilnosti. Rok za dokončanje vseh del je bil 10. januarja 2021. Dela so bila dokončana v roku. Predhodno se je ob izgradnji obvoznice Gorenja vas v letu 2014 izvedla rušitev ter odstranitev stare brvi in izgradnja levega podpornika Fortunove brvi. Izvajalec del je bilo podjetje Mapri d.o.o., Ljubljana, kjer je investicija znašala v skupnem znesku 29.345,68 EUR (z DDV-jem). Brv se nahaja nad Poljansko Soro, približno 4,17 m nad strugo vodotoka, z nadvišanjem v temenu za 0,715 m. Dolžina brvi je 28,80 m. Brv ima segmentno obliko loka. Neto širina mosta je 1,714 m, ograja je višine 1,1 m. Pohodna površina so leseni hrastovi plohi, debeline 7 cm, na vidni površini zarezani z utori proti zdrsu. Ostala nosilna konstrukcija je sestavljena iz kovinskih profilov različnih oblik in dimenzij. Teža jeklene konstrukcije je 15,4 tone, teža pohodnih hrastovih podnic pa 3,7 tone, skupaj dobrih 19 ton. Desni obrežni opornik je samostojna armirana betonska konstrukcija, na kateri se nahaja drsno ležišče mostne konstrukcije. Opornik je zgrajen iz dveh armiranih betonskih pilotov dolžine 9 m in Ø 1 m. Desni breg je izveden z granitnimi kockami. Tlakovan dostop je prilagojen parcelnim mejam in oblikovan kot razširitev pohodne površine mosta v smeri povezave proti lokalni cesti. Rob granitnega polja je izveden v isti ravnini z asfaltom in leseno pohodno površino na mostu. Nova Fortunova brv bo pomembno prispevala k varnosti pešcev v prometu na območju Gorenje vasi.
Redno vzdrževanje pretočnosti rek in potokov
V skladu z Zakonom o vodah so lastniki in uporabniki priobalnih zemljišč dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih ter odvrženih predmetov in snovi z vodnih ter priobalnih zemljišč. Ob rednem vzdrževanjem pretočnosti rek in potokov ter odgovornem ravnanju z okoljem se lahko znatno zmanjša poplavno ogroženost in s tem se zaščiti ne samo premoženje, ampak tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev. Pri tem je sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in državljani ter državljankami Slovenije njuno potrebno, saj le s preventivnim in proaktivnim gospodarnim ravnanjem preprečimo najhujše. Najpogostejši vzroki naraščanja vodostajev in poplav na vodotokih 2. reda (še posebej v obdobju otoplitve ozračja in večjih padavin) so namreč t.i. plavni čepi v strugah neurejenih vodotokov, ki omogočajo normalni pretok vode. Z odstranjevanjem propadajoče vegetacije in odpadnega rastlinskega materiala z območja priobalnih in vodnih zemljišč predvsem pri manjših rekah in potokih (vodotoki 2. reda) se prispeva k izboljšanju vodnega režima ter stanja voda, hkrati pa se bistveno zmanjša pojav plavnih čepov v strugi, bočnih erozij brežin in odlaganje naplavin. V pozivu lastnikom vseh priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda v Sloveniji je Direkcija za vode navedla pogoje, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča: - zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje suhe, propadajoče odvečne in poškodovane zarasti iz priobalnega zemljišča,- golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati,- propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka, ki predstavlja pas 5.00 m od zgornjega roba brežine potoka,- potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov),- potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo),- priobalni pas in brežine je potrebno redno kositi, kjer je to mogoče. Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja - odstranjevanje grmičevja in drevja, je potrebno upoštevati, da je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.
Sestanek županov: Gorenjci smo visoko delovno aktivni in imamo visoko izobraženo delovno silo
V okviru zadnje točke dnevnega reda je župan Občine Gorenja vas-Poljane, Milan Čadež ostale župane seznanil z nadaljevanjem aktivnosti pri projektu 4.a razvojne osi. Svet gorenjske regije je sprejel sklep s katerim podpira pospešeno nadaljevanje aktivnosti za realizacijo četrte razvojni osi in poziva Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo, da na osnovi izvedenih preliminarnih študij pričneta z umeščanjem trase v prostor. Svet regije je prav tako izrazil podporo izboljšanju vseh obstoječih prometnih povezav med Gorenjsko in Goriško razvojno regijo, s ciljem izboljšanja razvojnega potenciala obeh regij in učinkovitejšega med regionalnega povezovanja.Regionalna razvojna agencija Gorenjske je v sodelovanju strokovnjaki z različnih področij (gospodarstva, razvoja človeških virov, okolja, prostora in infrastrukture, razvoja turizma in podeželja) pripravila osnutek Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027. Franja Gabrovšek Schmidt, vodja priprave, je županom na kratko predstavila sam potek priprave, ki se je začela v letu 2018, ko je bil s strani Razvojnega sveta gorenjske regije in s strani Sveta gorenjske regije sprejet sklep o začetku priprave ter Program priprave Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027. V nadaljevanju je predstavila vsebino dokumenta, s poudarkom na programskem delu, kjer so opredeljene razvojne prioritete, ukrepi in regijski projekti. Povedala je, da Gorenjska po razvitosti zaostaja za povprečjem EU, se pa stanje izboljšuje. Znotraj kohezijske regije Zahodna Slovenija ima Gorenjska najnižji BDP, v primerjavi s sosednimi avstrijskimi regijami je ta kazalnik na Gorenjskem celo 1,5-krat nižji. Ima pa Gorenjska ugodne vrednosti kazalnikov razvitosti, razvojnih možnosti in ogroženosti in tako drugi najnižji kazalnik IRO (indeks razvojne ogroženosti) v letu 2019. In ne izstopa po visokem bruto domačem proizvodu na prebivalca, saj po tem kazalniku dosegamo okoli 90 % slovenskega povprečja. Posebej izstopamo po visoki stopnji delovne aktivnosti, obenem pa tudi po nizki stopnji brezposelnosti, ki je nizka tudi med mladimi. Imamo visoko izobraženo delovno silo, kar okoli 30 % delovno aktivnega prebivalstva ima terciarno izobrazbo. Produktivnost je višja od slovenskega povprečja. Relativno ugodnejši so tudi demografski kazalniki, saj je razmerje med starimi in mladimi boljše kot v večini ostalih regij. Precej se je povišal tudi delež prečiščenih odpadnih voda s sekundarnim in terciarnim čiščenjem v regiji. Povedala je, da je bila na podlagi opredeljenih ključnih razvojnih ovir in prednosti ter priložnosti regije oblikovana vizija razvoja, ki je »Visoka kakovost bivanja za vse generacije v povezani, energetsko varčni in čisti alpski regiji!«. V okviru razvojnega dokumenta je bilo oblikovanih nekaj manj kot 60 regijskih projektov, ocenjenih na dobro milijardo evrov. Povedala je, da se bo v nadaljevanju vsebina dokumenta uskladila v regiji, po izvedenem teritorialnem razvojnem dialogu z državo, pa bo dokument podan v sprejem Razvojnemu svetu gorenjske regije in Svetu gorenjske regije. Regionalna razvojna agencije Gorenjske je v letu 2020 uskladila in konec novembra 2020 na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala tretjo dopolnitev Dogovora za razvoj gorenjske regije. Po pridobitvi mnenja na posamezne projekte s strani resornih ministrstev je tretja Dopolnitev Dogovora, ki vsebuje projekte v skupni vrednosti sofinanciranja 30,6 milijona evrov, je minister za gospodarstvo že podpisal. V nadaljevanju seje so Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije SORA, županom predstavili program dela Regionalne razvojne agencije Gorenjske za leto 2021, ki obsega delo vseh treh agencij (BSC, SORA, RAGOR). Program dela za leto 2021 obsega splošne razvojne naloge regionalnega razvoja, nadaljnje delo na petih razvojnih področjih: Tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost; Razvoj človeških virov; Razvoj turizma; Razvoj okolja, prostora in infrastrukture in Razvoj podeželja, kot novo področje pa se uvaja področje Pametnih skupnosti. Gorenjski župani so podprli predlog Društva za razvoj Slovenskega podeželja, da se sredstva Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v finančni perspektivi 2021–2027 zagotovijo v zadostnem obsegu, ki bo omogočal nadaljnje uspešno izvajanje programa lokalnega razvoja. Dopis bo naslovljen na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Službo vlade za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Župani so se seznanili tudi s potekom aktivnosti glede sklica Razvojnega sveta gorenjske regije za obdobje 2021–2027 ter z aktivnostmi glede oblikovanja gorenjskega konzorcija in prijave na razpis za pametne skupnosti Ministrstva za javno upravo.
Nagradna igra za osnovnošolce
Glede na dano situacijo je res odlično, da lahko spoznavamo našo občino in se gibamo v naravi – ob tem pa smo še nagrajeni. Podrobna navodila in pravila si lahko preberete v letaku. Kartonček in zemljevid pa si lahko natisneš sam/-a (iz priloženih datotek), ko pa bodo šole zopet odprte, pa lahko kartonček dobiš pri svojem razredniku ali na Info točki v Gorenji vasi. Na voljo je tudi zemljevid z opisom poti, s katerim si lahko pomagate pri izbiri izleta. Srečno in varen korak!
Podpisan protokol za 4. razvojno os
Protokol je bil podpisan na pobudo obeh občin, ki sta uspešno poenotili stališče glede umeščanja trase ceste med Cerknom in Hotavljami po južni varianti preko Sovodnja s tunelom pod Kladjem in ministru podala pobudo za pospešitev priprave dokumentacije za gradnjo. Protokol predvideva izdelavo Državnega prostorskega načrta (DPN), ki bo natančneje določil umeščanje trase ter omogočil predčasno gradnjo odsekov, na katerih bo izvedena zgolj modernizacija obstoječih cestnih odsekov. Aktivnosti priprave DPN bodo stekle nemudoma, protokol pa predvideva 14 korakov, v okviru katerih je javna razgrnitev DPN predvidena v drugi polovici leta 2022. Tako oba župana, kot tudi minister Jernej Vrtovec so izpostavil zgodovinski pomen podpisanega protokola, saj so v letu 2006 začeti postopki za gradnjo 4. razvojne osi povsem zamrli, enotno stališče obeh občin pa je odprlo vrata pohitritvi priprave dokumentacije, kar aktivno podpira tudi ministrstvo. Nova cesta na trasi 4. razvojne osi pomeni bistveno izboljšanje prometne povezanosti severne Primorske z Gorenjsko in osrednjo Slovenijo, kar ima velik pomen za ohranjanje poseljenosti tega dela Slovenije, boljše pogoje za gospodarske družbe zaradi skrajšanja potovalnih časov in višjo kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva.
Na Dvorcu Visoko dela ne mirujejo
Na glavnem vhodu smo postavili vetrolov, ki bo v hladnejših mesecih ljudem nudil toplejši postanek, v spodnjih prostorih pa smo uredili kuhinjo, kjer bomo poskrbeli za bolj raznovrstno ponudbo. V prihodnjih dneh je predvidena še postavitev omare, kjer bodo obiskovalcem na voljo domači izdelki lokalnih ponudnikov. Se že veselimo ponovnega srečanja z vami.
Nadaljevanje del v mesecu marcu
V prvi fazi so se izvajaja dela pri opornih zidovih ob hišah v naselju. Med Soro in reginalno cesto je bila že zaključena gradnja 84 metrov dolgega podboja za loški vodovod, dograjeni so tudi razdelilni jaški za vodovod Poljane s potrebno opremo ter vkop novega cevovoda od mostu do avtobusne postaje. Ob gradnji krožišča bo izvedena tudi obnova celotnega vodovoda Poljane in Škofja Loka in modernizacija glavnega razdelilnega jaška pri novem mostu. Dela so se intenzivno izvajala do konca decembra 2020 in se bodo nadaljevala v začetku marca z obsežnimi posegi v cestno telo in nadaljevanjem izgradnje samega krožišča. Investicija obsega dobrih 520.000 evrov, od tega glavnino financira Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
