Aktualno

25.3.2021

Nova številka Podblegaških novic

Naslednja številka izide 23. aprila 2021. Svoje prispevke pošljite do 2. aprila 2021 po elektronski pošti na naslov: mateja.rant@g-glas.si.

Preberi več

24.3.2021 Sanacija zidov in brižin na odseku državne ceste od Trebije do Hobovš. Foto: Gorazd Kavčič

Na cesti proti Sovodnju zabrneli gradbeni stroji

Več o načrtovanih deli si lahko preberete v marčevski številki Podblegaških novic.  

Preberi več

18.3.2021

Ponovno so se sestali gorenjski župani

V okviru prve vsebinske točke so župani razpravljali o programu dela Regionalne razvojne agencije Gorenjske in LAS Gorenjska košarica v letu 2021. V nadaljevanju so se seznanili s programiranjem za obdobje 2021–2027 ter v okviru tega podprli uvajanje teritorialnih pristopov, ki zagotavljajo sredstva celotni regiji, se zavzeli za ohranitev mehanizma dogovora za razvoj regij ter podali zahtevo, da se dogovorjena sredstva ohranijo za projekte, ki so bili predlagani s strani regij in že dogovorjeni tudi z državo v okviru teritorialnega razvojnega dialoga. Hkrati pa predlagali državi, da se v finančni perspektivi 2021–2027 zagotovi sofinanciranje programov Evropskega teritorialnega sodelovanja z nacionalnimi sredstvi v višini 95 % upravičenih stroškov projektov. Župani so imenovali 5 predstavnikov gorenjske regije za člane v Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija za obdobje 2021–2027 ter njihove nadomestne člane. Gorenjsko bodo kot člani zastopali Rok Šimenc, Regionalna razvojna agencija Gorenjske - BSC Kranj, Franc Čebulj, Občina Cerklje na Gorenjskem, Tine Radinja, Občina Škofja Loka, Leopold Pogačar, Občina Žirovnica, Ida Bibič, Mestna občina Kranj ter njihovi nadomestni člani Franja Gabrovšek Schmidt, Regionalna razvojna agencija Gorenjske - BSC Kranj, Rok Roblek, Občina Preddvor, Gašper Kleč, Razvojna agencija SORA, Blaž Račič, Občina Jesenice, Eva Romih, Mestna občina Kranj. V okviru zadnje točke dnevnega reda je bila predstavljena pobuda za čimprejšnjo modernizacijo in nadgradnjo (dvotirnost) gorenjske železniške proge med Kranjem in Ljubljano, ki je bila pripravljena v sodelovanju s Koalicijo za trajnostno prometno politiko in bo posredovana na Ministrstvo za infrastrukturo.

Preberi več

15.3.2021

Zlati znak v trajnostni turistični shemi

Lani smo se odzvali nacionalnemu pozivu Slovenske turistične organizacije in vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma ter uspešno izvedli vse korake za pridobitev znaka Slovenia Green in s tem dokazali, da je mogoče tudi v izredno zahtevnih razmerah, s kakršnimi je bil slovenski in svetovni turizem soočen lani, na področju trajnosti dosegati dobre rezultate. Pridružili smo se 56 drugim destinacijam, ki že sestavljajo družino Slovenia Green. V shemi najdemo še 58 ponudnikov nastanitev, štiri parke, osem agencij, tri restavracije, dve atrakciji in eno naravno kopališče. Proces pridobivanja znaka je trajal eno leto, znaki, ki jih lahko pridobi posamezna destinacija so bronasti, srebrni, zlati, letos tudi prvič platinasti. Občina Gorenja vas - Poljane si je prislužila zlatega. Zaradi zlatega znaka bo destinacija Gorenja vas - Poljane  še bolj prepoznavna po svojem trajnostnem delovanju, vključena bo v številne promocijske aktivnosti STO, pridobila bo dostop do podatkov za nadaljnje delo in razvoj. Proces pridobivanja znaka je vodila Zelena ekipa, ki šteje 10 članov in jo vodi zelena koordinatorka Kristina Bogataj iz Zavoda za turizem in kulturo Poljanska dolina. Naslednji korak je nabor aktivnosti in ukrepov za trajnostni razvoj, ki podpirajo Zeleno shemo v turizmu. Z uresničevanjem akcijskega načrta, ki je v fazi priprave, bomo trajnostno poslovanje v destinaciji v nadaljnje še izboljševali in nadgrajevali ter bomo dobro in zeleno pripravljeni, ko bo turizem po epidemiji znova okreval. Slavnostna podelitev zelenih znakov, ki bo potekala na Zeleni dan slovenskega turizma 2021, bo predvidoma 20. maja.

Preberi več

15.3.2021

Sotočje Poljanske Sore in Ločivnice dobiva končno obliko

Prva ekipa ureja sotočje Sore in Ločivnice, kjer je preusmeritev pritoka Ločivnice na nov pritok že lepo vidna. Pritok Ločivnice se je bistveno podaljšal in preusmeril z dosedanjega, direktnega v stranski - tangencialni iztok. S tako oblikovanim pritokom se zmanjša nevarnost zajezitve pritoka Ločivnice in izboljša pretočnost celotne struge skozi vas Poljane. Urejajo se tudi jezbice pri obstoječih objektih in desnobrežni zid. Druga VGP ekipa pa nadaljuje z izvajanjem del urejanja nasipov in protipoplavnih zidov v zgornjem delu Ločivnice pri gasilskem domu in nasproti Poliesterplasta, ki bodo protipoplavno zaščitili sedanja obstoječa objekta na tej lokaciji. Občina koristi državna sredstva Direkcije RS za vode, preko 2 miljona evrov, Poljane pa naj bi bile poplavno varne konec leta.

Preberi več

11.3.2021 Foto: Milan Čadež

Mercator v Gorenji vasi spet odprt

Prenova se je pričela v zadnjem tednu februarja in je bila zahteven logističen zalogaj. Zamenjali so vso opremo, novi so oddelki kruha, sadja in zelenjave, prenovljena je delikatesa, namestili so nove blagajne, hladilno tehniko, police, vozičke in še kaj. Občankam in občanom občine Gorenja vas - Poljane je s prenovljeno sodobno trgovino zagotovljena pestra in celovita ponudba. Tudi na občini smo veseli napredka in prenovljene prodajalne ter jim želimo veliko uspehov pri nadaljnem delu.

Preberi več

9.3.2021 Gorenjsko kolesarsko omrežje. Foto: Lajf d.o.o.

Gorenjsko kolesarsko omrežje

Na Gorenjskem si že od leta 2015 prizadevamo za celosten razvoj kolesarstva na regionalni ravni. Takrat je začel delovati Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK), kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije. Po dobrih petih letih delovanja je eden najpomembnejših rezultatov vzpostavitev gorenjskega kolesarskega omrežja. Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v nekaterih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani mednarodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivosti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Glavni cilj projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 je na celotnem omrežju postaviti enotno prometno signalizacijo za kolesarje (usmerjevalne in info table), posvetili pa se bomo tudi natančnemu digitalnemu prikazu obstoječe kolesarske infrastrukture ter evidentiranju črnih točk oziroma odsekov na omrežju. Slednje z namenom, da se tem lokacijam pri načrtovanju investicij nameni posebno pozornost, se jih prioritetno odpravi in kolesarjem zagotovi varno pot. Gorenjska regija bo na tem področju opravila pionirsko delo, saj je prva v državi, ki se je vzpostavitve omrežja lotila na tako sistematičen način. Infrastrukturni del projekta želimo nadgraditi tudi s promocijskimi vsebinami. Namen je, da ne terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predstavimo njegove potenciale tako za turizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za prepoznavno podobo skrbi logotip, izdelani so promocijski zemljevidi in spletna stran www.gko.si s petimi predlaganimi izleti in gpx sledmi. Prav vsak kolesar lahko najde sebi primerno in ustrezno traso, kjer bo doživel širše območje Gorenjske. V letu 2021 bomo nadgradili tudi koncept »kolesarju prijazen ponudnik«, v katerega bodo vključeni predstavniki turističnih namestitev in storitev, kolesarske povezave ter naravne in kulturne zanimivosti pa bomo promovirali tudi na družabnem omrežju Instagram, kjer nas najdete pod imenom @gko_bike. Kolesarji predstavljajo pomemben segment turističnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti, saj se v epidemiji Covid-19 vse bolj zavedamo pomena zdravja, čistega okolja in povezanosti. Iz številnih držav po svetu poročajo o izjemnem povečanju števila kolesarjev v tem času, na kolo sede tudi vse več Slovencev. Turizem je ena izmed najbolj prizadetih panog v epidemiji, zato verjamemo, da Gorenjsko kolesarsko omrežje ter dodatna kolesarska ponudba lahko bistveno pripomoreta k izboljšanju privlačnosti Gorenjske ter k spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Projekt Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 financirajo občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Kamnik, Logatec, Medvode in Vodice, izvajata pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske. Za več informacij sta na voljo Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (nina.kobal@ragor.si), in Barbara Špehar, BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske (barbara.spehar@bsc-kranj.si).

Preberi več

7.2.2021

Slovenski kulturni praznik v virtualni obliki

Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane vas vabi, da jim prisluhnite na njihovem profilu na družabnem omrežju Facebook, kjer bodo objavljali posnetke recitacij Prešernovih pesmi, ki jih bodo recitirali šolarji, starši, stari starši, sosedje,... Zavod Poljanska dolina pa vas vabi na virtualni ogled Šubičeve hiše, rojstne hiše slovenskih slikarjev Janeza in Jurija Šubica, kjer je v 2. polovici 19. stoletja pod vodstvom njunega očeta Štefana Šubica delovala najpomembnejša podobarska delavnica na Slovenskem. Naj kulturni praznik postane pravo kulturno srce Slovenije.    

Preberi več

5.2.2021

Nova številka Podblegaških novic

Naslednja številka izide 26. marca 2021. Svoje prispevke pošljite do 9. marca 2021 po elektronski pošti na naslov: mateja.rant@g-glas.si.

Preberi več

3.2.2021 Nova Fortunova brv. Foto Gašper Čadež

Uporabno dovoljenje za Fortunovo brv

Projektno dokumentacijo za Fortunovo brv za pešce čez reko Soro v Gorenji vasi je pripravilo podjetje Sora inženiring d.o.o., Škofja Loka – Gorazd Mravlja (načrt gradbenih konstrukcij, do nivoja obdelave PZI) v sodelovanju z Beto Koman Poljanšek-VEL d.o.o. (načrt arhitekture za fazo DGD in PZI) in Bredo Draksler-Adacta Plus d.o.o. (izdelava vodilne mape – DGD s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja na UE Škofja Loka).  Na javni razpis za izbiro izvajalca del za novogradnjo Fortunove brvi za pešce čez reko Soro v Gorenji vasi je prispelo pet ponudb. Kot najugodnejši ponudnik del je bilo izbrano podjetje SGP ZIDGRAD IDRIJA d.d. s podizvajalcema, podjetjem PETRIČ d.o.o. iz Ajdovščine (kovinska konstrukcija ter leseni del) in TOPOS HOTAVLJE d.o.o. iz Hotavelj (zunanja ureditev - okolica brvi). Pogodbena vrednost investicije je znašala 131.269,41 EUR (z DDV-jem). Končni obračunana vrednost pa je znašal 131.029,33 EUR. Montaža brvi na lokaciji je bila izvedena 12. decembra 2020, ko je brv tudi uspešno prestala obtežbeni preizkus nosilnosti. Rok za dokončanje vseh del je bil 10. januarja 2021. Dela so bila dokončana v roku. Predhodno se je ob izgradnji obvoznice Gorenja vas v letu 2014 izvedla rušitev ter odstranitev stare brvi in izgradnja levega podpornika Fortunove brvi. Izvajalec del je bilo podjetje Mapri d.o.o., Ljubljana, kjer je investicija znašala v skupnem znesku 29.345,68 EUR (z DDV-jem). Brv se nahaja nad Poljansko Soro, približno 4,17 m nad strugo vodotoka, z nadvišanjem v temenu za 0,715 m. Dolžina brvi je 28,80 m. Brv ima segmentno obliko loka. Neto širina mosta je 1,714 m, ograja je višine 1,1 m. Pohodna površina so leseni hrastovi plohi, debeline 7 cm, na vidni površini zarezani z utori proti zdrsu. Ostala nosilna konstrukcija je sestavljena iz kovinskih profilov različnih oblik in dimenzij. Teža jeklene konstrukcije je 15,4 tone, teža pohodnih hrastovih podnic pa 3,7 tone, skupaj dobrih 19 ton. Desni obrežni opornik je samostojna armirana betonska konstrukcija, na kateri se nahaja drsno ležišče mostne konstrukcije. Opornik je zgrajen iz dveh armiranih betonskih pilotov dolžine 9 m in Ø 1 m. Desni breg je izveden z granitnimi kockami. Tlakovan dostop je prilagojen parcelnim mejam in oblikovan kot razširitev pohodne površine mosta v smeri povezave proti lokalni cesti. Rob granitnega polja je izveden v isti ravnini z asfaltom in leseno pohodno površino na mostu. Nova Fortunova brv bo pomembno prispevala k varnosti pešcev v prometu na območju Gorenje vasi.

Preberi več

3.2.2021

Redno vzdrževanje pretočnosti rek in potokov

V skladu z Zakonom o vodah so lastniki in uporabniki priobalnih zemljišč dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih ter odvrženih predmetov in snovi z vodnih ter priobalnih zemljišč. Ob rednem vzdrževanjem pretočnosti rek in potokov ter odgovornem ravnanju z okoljem se lahko znatno zmanjša poplavno ogroženost in s tem se zaščiti ne samo premoženje, ampak tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev. Pri tem je sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in državljani ter državljankami Slovenije njuno potrebno, saj le s preventivnim in proaktivnim gospodarnim ravnanjem preprečimo najhujše. Najpogostejši vzroki naraščanja vodostajev in poplav na vodotokih 2. reda (še posebej v obdobju otoplitve ozračja in večjih padavin) so namreč  t.i. plavni čepi v strugah neurejenih vodotokov, ki omogočajo normalni pretok vode. Z odstranjevanjem propadajoče vegetacije in odpadnega rastlinskega materiala z območja priobalnih in vodnih zemljišč predvsem pri manjših rekah in potokih (vodotoki 2. reda) se prispeva k izboljšanju vodnega režima ter stanja voda, hkrati pa se bistveno zmanjša pojav plavnih čepov v strugi, bočnih erozij brežin in odlaganje naplavin.  V pozivu lastnikom vseh priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda v Sloveniji je Direkcija za vode navedla pogoje, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča: - zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje suhe, propadajoče odvečne in poškodovane zarasti iz priobalnega zemljišča,- golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati,- propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka, ki predstavlja pas 5.00 m od zgornjega roba brežine potoka,- potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov),- potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo),- priobalni pas in brežine je potrebno redno kositi, kjer je to mogoče. Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja - odstranjevanje grmičevja in drevja, je potrebno upoštevati, da je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. 

Preberi več

Dostopnost