Aktualno
Tavčar se vrača v Sokolski dom
Ivan Tavčar je bil vsekakor pomemben akter v slovenskem sokolskem gibanju. V vlogi predsednika Sokola je imel vpliv na organizacijsko strukturo in razvoj telesno-kulturnega gibanja v Sloveniji. Njegovo vodenje in angažiranje sta pripomogla k krepitvi sokolskega gibanja ter njegovemu širjenju med Slovenci. Na Tavčarjevem pogrebu sokolska konjenicaTavčar je s svojim ugledom in literarnim delom prispeval k popularizaciji sokolskih idej in vrednot. Verjel je, da je šport ključnega pomena za razvoj posameznika in naroda. Aktivno se je udeleževal sokolskih prireditev, spodbujal je mlade k telesni vadbi in skrbel za njihovo moralno vzgojo. Prizadeval si je tudi za razvoj sokolske infrastrukture, kot so telovadnice in prostori za izvajanje telesne vzgoje.Tavčarjevo vodenje in vpliv na sokolsko gibanje je pripomoglo k rasti števila članov in širjenju sokolskih društev po Sloveniji. Njegove ideje o športu, telesni vadbi in zdravem načinu življenja so postale pomemben del sokolskega gibanja, ki je vplivalo na širšo družbo in krepilo narodno zavest.Tavčar je bil član ljubljanskega sokola. Ko je pred stotimi leti umrl, sta ob krsti stala dva pripadnika telovadne organizacije Sokol, na začetku sprevoda je jezdila sokolska konjenica. Velik pomen sokolskega gibanjaSokolsko gibanje je bilo izjemno pomembno za ohranjanje slovenske narodne identitete in o tem je pred časom spregovoril tudi dr. Tomaž Pavlin v pogovoru za portal MMC (9. februarja 2020). »Ko cesar Franc Jožef na začetku 60. let 19. stoletja znova uvede možnost, da se državljani prosto organizirajo v društva, tudi v Ljubljani takoj steče akcija. Ljubitelji telovadbe izdajo letak "Zdrav duh v zdravem truplu", v katerem so poudarjali, da v društvo vabijo vse zainteresirane. Telovadno društvo je bilo torej najprej odprto za vse meščane, a je hitro prišlo do spora med slovenskim in nemškim delom članstva, razpravljali so o jeziku društva. Iz enega dela je nato nastalo nemško društvo ("ljubljanski turnverein"), iz drugega pa slovensko društvo, ki so ga poimenovali Južni Sokol. Ime je treba razumeti v duhu panslovanstva, ki je tedaj prevladovalo. Telovadno društvo so že imeli v Pragi, po srednjeveškem južnoslovanskem epskem vzoru sokola junaka pa so ga simbolno poimenovali Sokol. V Ljubljani so v povezavi z njimi društvo imenovali Južni Sokol. Pozneje se je zaradi ukinitve tega društva po nekem pretepu med turnarji in sokoli hitro organiziralo novo in se poimenovalo Ljubljanski sokol. Po letu 1880 nastopi "doba širjenja sokolstva", ki je povezana tudi s slovenskim narodnim vprašanjem. Sokolstvo preseže meje Kranjske, razširi se tudi na Goriško, Tržaško in končno tudi na Štajersko, kjer je sokolsko društvo postalo slovenska trdnjava proti močni nemški poziciji v Celju. Končno se leta 1907 sokolsko društvo ustanovi še v Mariboru, kjer je prebivalstvo v 50 letih po izgradnji železnice in železniške delavske kolonije naraslo z okoli 4.000 na 28.000 – priseljevanje je krepilo nemško podobo mesta. Sokolsko društvo je bilo pomembno za ohranjanje slovenskega deleža v mestu,« pravi dr. Tomaž Pavlin. Spet Sokolski dom Leta 2012 smo bili v občini Gorenja vas – Poljane uspešni na razpisu in s pomočjo finančnih sredstev Eko sklada obnovili stavbo, ki smo jo na pobudo župana Milana Čadeža poimenovali Sokolski dom. V njem so poleg prostorov občinske uprave tudi velika večnamenska dvorana, ena manjša dvorana, knjižnica Ivana Tavčarja Škofja loka – Krajevna knjižnica Gorenja vas, sedež Javnega zavoda Poljanska dolina, v njem gostujeta škofjeloški glasbena šola in ljudska univerza, in tudi telovadnica Sokol’c.
Rekreacijsko središče Log z ribnikom
S pomočjo sredstev CLLD programskega obdobja 2014 – 2020 smo v projektu občine nagradile obstoječo ponudbo oziroma v lokalno okolje dodale novo. V Občini Gorenja vas – Poljane je bilo zgrajeno Rekreacijsko središče Log, ki leži med Gorenjo vasjo in Hotavljami. Občanom in obiskovalcem ponuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, saj je prostor opremljen s telovadnimi napravami, hkrati pa se obiskovalci lahko sprostijo na pomolih ob ribniku. V Občini Škofja Loka se je razširila mreža sistema za izposojo koles eKOLOka. Postavili sta se dve novi dodatni postaji na parkiriščih Štemarje in Puštal. Skupaj to pomeni 25 novih zaklepnih mest in 10 novih koles, tako električnih kot navadnih. V Občini Železniki se je ob pošti s pomočjo sredstev pričela izgradnja tržnice. Že izveden del predstavlja tipski kontejner, v katerem so sanitarije s predprostorom in manjšim skladiščem. Ob kontejnerju sta pod enotno streho še prostor za odpadke in prostor za shranjevanje stojnic ter večjih kosov opreme. S tem bodo ponudnikom omogočene boljše razmere za prodajo. Na Pustotniku v Žireh se je zgradilo postajališče za avtodome. Skozi projekt so postajališče umestili v prostor, izdelali arhitekturni izris in naredili popis del. Postavljen je stebriček za praznjenje kemičnih WC kaset, talna rešetka in stebriček za oskrbo s pitno vodo, stebriček za priklop na elektriko in štiri parkirna mesta z zatravljenim satovjem. Dogodek smo zaključili z ogledom Rekreacijskega središča Log in pogostitvijo z lokalnimi produkti.
Tavčarjevo leto in glasba Urbana Kodra
Njegova soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja ter njegovo povezavo s Tavčarjevim rodom. V Dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. Celotno oddajo si lahko ogledate na povezavi.
Ob Tavčarjevem portretu kustosinji za en dan Milena Zupančič in dr. Urška Perenič
Dogodek je bil del projekta Kustos za en dan, to so tradicionalni družabni večeri v Narodni galeriji v Ljubljani, ko obiskovalci spoznavajo umetnost in galerijske umetnine. Druženja, ki potekajo pod vodstvom kustosov, animatorjev in gostujočih strokovnjakov ob četrtkih - od tod tudi njihovo poimenovanje Četrtkovanje -, so postala zelo priljubljena. S ciklom vodstev Kustos za en dan Narodna galerija že od leta 2016 odpira vrata drugačnim pogledom, povezuje različna znanja in zvrsti umetnosti, odkriva zgodbe za umetninami, pri vsem tem pa je najpomembnejši osebni pečat, ki ga z obiskovalci v prijetnem vzdušju deli izbrana znana osebnost. Milena Zupančič in dr. Urška Perenič sta s svojim poznavanjem Tavčarja in siceršnjim nastopom vse obiskovalce navdušili. Prvi kustos za en dan je bil Prešernov nagrajenec, dramatik in pisatelj Tone Partljič, za njim pa se je zvrstilo še več deset drugih znanih osebnosti iz slovenske kulture in javnega življenja, med drugimi Aleš Berger, Aleš Šteger, Boris Cavazza, Ivo Svetina, Aljoša Bagola, Dragan Živadinov, Hana Stupica, če naštejemo le nekaj od teh. Fotografije: Živa Rogelj
Pokop okostij naših prednikov
V začetku slavnostnega pogreba je navzoče nagovoril župan Milan Čadež, ki je na kratko opisal potek arheoloških raziskav. Skozi raziskave se je izkazalo, da arheološko najdišče obsega bogate arhitekturne ostaline cerkva in pokopaliških zidov iz obdobja romanike, gotike in baroka. Poudaril je, da temelje arheoloških najdb sedaj pokriva streha, ki služi kot začasna zaščita arheološkega najdišča, cilj pa je razviti idejo oz. projekt, kako tako pomembno arheološko najdišče predstaviti in omogočiti vpogled tudi širši javnosti. Pietetni dogodek je organiziral poljanski župnik gospod msgr. dr. Jože Plut Šorc, slovesen pogreb pa je v nadaljevanju vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je navzoče nagovoril, da je nanje ponosen: »Ponovni pokop vaših prednikov, ki so jih skozi stoletja pokopavali okrog cerkva v Poljanah, je znamenje, da je v vas življenje. S tem pietetnim dejanjem ste poskrbeli, da vaši predniki ne bodo izločeni iz vašega občestva. Želim si, da bi se za ta dogodek razvedelo, da bi tudi naš narod prišel do spoznanja, da moramo sprejeti vse svoje pokojne in jim dati prostor v svoji sredi. Sicer ne bomo imeli življenja«.
Stoletnica Sokolskega doma Gorenja vas
Danes, 20. maja, je namreč minilo sto let, odkar so v Gorenji vasi na binkoštno nedeljo slovesno predali namenu novozgrajeni Sokolski dom. Graditi so ga začeli že leta 1921, v stavbi pa naj bi imelo poleg drugih naprednih društev svoje prostore tudi tedanje sokolsko društvo, katerega naloga naj bi bila gojiti in razvijati sokolsko idejo ter ljubezen do naroda in domovine. Načrt za dom je preskrbela sokolska župa, graditelj pa je bil žirovski podjetnik Anton Kopač.Po dveh letih gradnje so dom slovesno predali namenu na binkoštno nedeljo, 20. maja 1923. Dom je kot eminentna zgradba za tisti čas pomenil začetek bogate telovadne in kulturne dejavnosti v tem delu Poljanske doline. Pomemben pobudnik in podpornik slovenskega sokolstva je bil tudi dr. Ivan Tavčar. Njegova žena Franja in sinova so bili častni gostje ob odprtju doma. Poimenovali so ga Sokolski dom dr. Ivana Tavčarja. Med 2. svetovno vojno so bili v domu nastanjeni italijanski in nemški vojaki ter slovenski domobranci. Po končani vojni so poškodovani Sokolski dom obnovili, povečali in za nekaj let preuredili v zadružni dom. Leta 1951 je bilo Društvo Sokol preimenovano v Telesnovzgojno društvo Partizan Gorenja vas, dom pa je prešel v njihovo upravljanje. Od leta 1994 imajo v domu svoje prostore Občina Gorenja vas - Poljane, Krajevna skupnost Gorenja vas in Krajevni urad Gorenja vas. Od leta 2001 je lastnica doma občina.V letih 2014 in 2015 je bila zgradba obnovljena in posodobljena, v njej pa delujeta še Knjižnica Ivana Tavčarja Gorenja vas in dislocirana enota Glasbene šole Škofja Loka. Stavba je ime Sokolski dom ponovno dobila leta 2021 in služi prebivalcem in obiskovalcem Poljanske doline, saj omogoča pestro kulturno in družabno dogajanje, s katerim se nadaljuje žlahtna tradicija nekdanjega poljanskega Sokola.
Sprejem državne prvakinje Manje Slak
Manja Slak, ki prihaja iz Volake, se je strelstvu zapisala v šestem razredu osnovne šole. Je članica slovenske mladinske državne reprezentance. Lani je bila državna podprvakinja v streljanju z zračno pištolo pri kadetinjah (kadetinje pištola), z Gašperjem Božičem pa sta bila v absolutni konkurenci tretja v mešanih parih. Letos marca se je v Estoniji udeležila svojega prvega evropskega prvenstva v streljanju z zračno pištolo in osvojila odlično četrto mesto v mladinski konkurenci. S tem je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev, ki je trenutno najvišja slovenska uvrstitev v Evropi. V začetku junija se bo v Nemčiji udeležila mladinskega svetovnega pokala, konec junija pa bo nastopila na strelskih upih na Češkem. Vrhunec letošnje sezone jo čaka julija, ko se bo udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v Južni Koreji. Župan Milan Čadež je ob tako velikem uspehu Manji Slak iskreno čestital, ji poklonil nagrado ter ji za prihodnje tekmovalne sezone zaželel veliko športne sreče.
V Hiši Generacij se bo izvajalo dnevno varstvo
Vse okoliške občane zato vabijo da se za prijavo in vse dodatne informacije glede izvajanja dnevnega varstva obrnejo na socialno službo Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka na tel. št. 04 6207 260 ali po elektronski pošti na: lucija.zakersnik@css-sl-si.
Tavčarjev literarni spomenik našemu Blegošu
Blegoš se prepleta skozi mnoga literarna dela Tavčarja in v povesti Cvetje v jeseni je Blegoš omenjen vsaj tridesetkrat. Opisi Blegoša so seveda mojstrski, velikokrat ga nagovarja kot starega prijatelja. »Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. (str. 18) Seveda je eden lepših dialogov Janeza in Mete, ko Janez sprašuje Meto okrog lepote Blegoša: "Povej mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga objema jutranja zarja? In kedaj se ti Stari vrh najbolj dopade? Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, ki ti noč in dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?" (str. 30) In eden lepših opisov Blegoša je v tistem delu povesti, ko sta se Janez in Meta povzpela na vrh. Tako je Ivan Tavčar opisal Blegoš: »Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem. Če bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu. Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo!« (str. 58) In ko se Janez vrne v Ljubljano, v svojo odvetniško pisarno, v sanjah podoživlja lepe dni v Poljanski dolini in v sanjah hodi tudi na Blegoš. V znak velikega spoštovanja tudi goro zapiše z veliko začetnico. »Vzlic temu sem neprestano mislil na svojega dekliča na Jelovem brdu, in to še celo pri delu, ko sem koval najdolgočasnejše tožbe. Njena podoba me je obdajala ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila na Goro, na Blegoš ter še enkrat preživela šesttedensko skupno bivanje pri Presečnikovih. Časih so me ti spomini tako preobdali, da sem vrgel delo v kot, zapustil suhoparno pisarno ter taval okrog Rožnika in po njegovih plešastih gozdovih, jezen na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega starca!« (str. 73) V Visoški kroniki Tavčar Blegoš – na posameznih mestih in v posameznih izdajah pišejo tudi Blegaš - omenja že kar v uvodnih taktih te imenitne knjige. Pripovedovalec zgodbe Izidor Khallan svojega očeta Polikarpa takole opiše: »Ko sem se začel zavedati življenja, je bil oče že petdeset let star. A bil je visok kakor jablana in hrust kakor medved, ki trga ovce po Blegašu.« (Ivan Tavčar, Visoška kronika, Prešernova družba 1973, str. 6). In to prispodobo medveda, ovce in Blegoša uporabi tudi kasneje, ko pravi: »Potem smo živeli dalje, živeli kakor čreda na Blegašu, iz katere je medved odnesel najlepšo ovco.« (str. 157)
O izzivih razvoja gospodarstva v občini
Prvi dogodek so pripravili v Občini Gorenja vas - Poljane kjer so po besedah Gašperja Kleča, direktorja RAS, doma uspešne podjetniške zgodbe. Udeležencem so najprej predstavili podjetja v Industrijski coni Todraž, sledil je pogovor z županom Milanom Čadežem na katerem je sodeloval tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. V občini, kjer je registriranih 729 podjetij, je torej vsak deseti prebivalec občine pravna oseba, s čimer se uvršča v sam slovenski vrh. A še pred tridesetimi leti, ko smo zapirali Rudnik Žirovski vrh, smo imeli status občine z omejenimi možnostmi razvoja. Uspeh na podjetniškem področju župan pripisuje klenosti in delavnosti prebivalcev naše občine. Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, vidi še izjemne priložnosti za razvoj podjetništva na celotnem Škofjeloškem. "Ob današnjem ogledu Industrijske cone Todraž smo videli inovativnost in delavnost, v razvoj danes uspešnih podjetij je bilo vloženega veliko znanja in poguma." Vse to omogoča, da ljudje ostajajo v domačem kraju oziroma se celo priseljujejo, je prepričan Lotrič. Župan je izpostavil, da je hitro posodabljanje prostorskih planov ključno, če želimo biti razvojno naravnani. Zato z novim prostorskim planom med drugim načrtujemo širitev Industrijske cone Todraž do katere pa bo najprej treba urediti problematiko dostopne ceste. V coni se namreč trenutno nahaja več kot 20 podjetij s preko 160 delovnimi mesti. Nova možnost za razvoj podjetništva se nakazuje še v dolini Suše, je napovedal župan.
S 1. aprilom spremenjene nekatere cene komunalnih storitev
Oskrba s pitno vodo: zaradi višjih stroškov materiala, storitev, električne energije in dela se je cena vodarine s 1. aprilom povečala za 11 centov za kubični meter (z 0,6069 evra/m3 na 0,7159 evra/m3), cena omrežnine za enostanovanjski vodomer (DN 20) pa se je zaradi višjih stroškov menjave vodomerov povečala za 0,72 evra/mesec. Cene so bile vse od leta 2016 za gospodinjske uporabnike nespremenjene, s 1. aprilom pa je skupni znesek na položnici za štiričlansko gospodinjstvo, ki porabi 12 m3 vode/mesec, višji za 2,04 evra. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda: cene storitev odvajanja in čiščenja ostajajo tudi po 1. aprilu nespremenjene, ceni omrežnin pa bosta zaradi nižjih subvencij občine in višjih stroškov skupaj višji za 2,22 evra/mesec (odvajanje za 2,08 evra in čiščenje za 14 centov). Zaradi subvencioniranja bo v občinskem proračunu po 1. aprilu potrebno zagotoviti dobrih 30 tisočakov letno.
