Aktualno
Cesta Trebija–Sovodenj skoraj končana
Več o zaključku del si lahko preberete v junijski številki Podblegaških novic.
V začetku je bila beseda
Na razstavi, ki je bila na ogled 24. in 25. junija v mali dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi, so se s svojimi izdelki predstavile članice društva ter učenci klekljarskih krožkov osnovnih šol Ivana Tavčarja Gorenja vas in Poljane. Posebnost letošnje razstave je bil tudi klekljan nakit iz žičke avtorice, članice društva, Danice Erznožnik. Za kulturni del odprtja razstave je poskrbela glasbena skupina Loške orglice, blagoslovil pa jo je župnik Marjan Lampret.
Nova pridobitev na Dvorcu Visoko
Dr. Ivan Tavčar jo je uporabljal v svoji odvetniški pisarni v Ljubljani. Kasneje je zamenjala več lastnikov, sedaj pa je našla svoje mesto v muzejski sobi Dvorca Visoko, posvečeni pisatelju in bo spominjala na njegov pravniški poklic. Najbrž je v njej hranil različne dokumente. Izdelana je iz kvalitetnega lesa iglavcev in furnirana s trdim lesom, najbrž orehovino ali češnjo. Oblikovana je v tipičnem slogu poznega 19. stoletja, s pridihom neorenesanse. Ljudsko je to stilno obdobje, ko so tudi na pohištvu oživljali stare umetnostne sloge, imenovano »alt deutsch« (staronemško).
Najuspešnejši devetošolci z županom na izletu
Na Bledu so se popeljali z vlakom okrog jezera, uživali v letnem sankanju na sankališču Straža, za zaključek so si privoščili še dobro kosilo. Za pozornost in poseben dan sta se županu zahvalili tudi Metka Debeljak, ravnateljica Osnovne šole Poljane, in Jana Rojc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas, ki sta se z učenci udeležili izleta. Ob koncu je župan vsem zaželel uspešno pri nadaljnjem šolanju in vse dobro na vseh področjih.
Tenis v belem na Tavčarjevem Wimbledonu
Po letečem cilju kolesarskega maratona Franja na Visokem, s katerem se je slovenski kolesarski šport spomnil, da je dr. Ivan Tavčar ustanovil prvi slovenski kolesarski klub, to je Klub slovenskih biciklistov Ljubljana, je konec minulega tedna na Visokem potekal še teniški turnir v belem. Leta 1897 je dr. Ivan Tavčar ob dvorcu Visoko v Poljanski dolini namreč zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji, ki je bilo na travnati podlagi, v Občini Gorenja vas - Poljane pa smo se pred leti odločili, da bomo ponovno zgradili travnato igrišče in tako smo ob letošnjem jubilejnem Tavčarjevem letu spet organizirali turnir v belem. Pod uspešno organizacijo sta se podpisala Zavod Poljanska dolina in Športno društvo Partizan Gorenja vas. Dvodnevni turnir je potekal v dvojicah, sobotni del pa je bil prava paša za oči, saj so igralci in igralke nastopali v oblekah iz časa, ko je Tavčar na Visokem postavil svoj »Wimbledon«. Dame so bile oblečene v dolga bela krila in bluze, moški v dolge bele hlače in srajce z metuljčki. V celodnevnem tekmovanju in druženju so igre opravili v skladu s postavljenimi pravili iz takratnega časa, tudi z loparji, ki so bili narejeni iz lesa, ki pa so imeli manjše glave in težje ročaje v primerjavi s sodobnimi loparji. Visoški gospodar se je s svojim travnatim igriščem za tenis že zelo zgodaj pridružil trendom takratnega časa. V začetku razvoja je bil tenis namenjen predvsem višjim slojem prebivalstva; to je bila sprva igra, ki so jo igrali v privilegiranih družbenih krogih in elitnih klubih. Praviloma so tenis igrali bogatejši posamezniki, pripadniki plemstva, višjega meščanstva in drugi družbeni sloji z ustrezno finančno močjo. V občini Gorenja vas - Poljane se tako pridružujemo po svetu precej razširjeni tradiciji igranja tenisa v starih oblačilih in s starimi loparji. Po svetu obstajajo različni klubi, društva in organizacije, ki se posvečajo temu posebnemu načinu igranja. Takšne prireditve so pogosto oblikovane kot rekonstrukcije zgodovinskih teniških turnirjev ali kot posebni dogodki, ki oživljajo duh preteklega obdobja. Eno od najbolj znanih prizorišč, kjer se ohranja tradicija starega tenisa, je All England Croquet and Lawn Tennis Club v Wimbledonu v Veliki Britaniji. Klub je dom legendarnega turnirja Wimbledon, vendar poleg sodobnega tenisa ohranja tudi tradicijo igranja starega tenisa. Župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež je ob tej priložnosti dejal: »Ob Tavčarjevem letu se trudimo našega rojaka odkriti tudi na drugih področjih, ne samo kot pisatelja, kot smo se učili v šoli. Vemo, da je bil najprej pravnik, pa politik in tudi športnik. Kot kolesarju smo Tavčarju dali veliko pozornost ob maratonu Franja, saj je bil ob Dvorcu na Visokem etapni cilj. Organizatorjem maratona sem izrazil idejo, da bi imeli tako imenovani Tavčarjev etapni cilj tudi v prihodnji letih. Tavčar pa je imel rad tudi tenis in leta 1897 je ob Dvorcu zgradil prvo teniško igrišče na Slovenskem. Ob praznovanju 100-letnice povesti Cvetje v jeseni v letu 2017 smo po 120 letih spet zgradili tenis igrišče in organizirali turnir dvojic v belem, kakršnega so takrat igrali na Visokem. In tudi minulo soboto smo lahko uživali ob gledanju te čudovite igre in igralce v lepih starinskih opravah z lesenimi loparji. Teniško igrišče je res lepo pripravljeno in poljanski Wimbledon kar vabi igralce tenisa.« Urejeno travnato igrišče za tenis bo po tem turnirju na voljo tudi drugim, ki bi radi zamenjali peščena igrišča in se poskusili na travi. Sicer pa je dvorec Visoko z obnovo in kulturno-kulinarično ponudbo v zadnjih letih postal priljubljena točka obiskovalcev iz vse Slovenije. Tenis v belem odlično uspel Teniški turnir v belem v spomin Ivana Tavčarja
Obisk Vrhovnega sodišča RS na Dvorcu Visoko
Zbrane je na Dvorcu Visoko sprejel župan Milan Čadež, ki jim je predstavil zanimivosti iz življenja dr. Ivana Tavčarja in opisal svojo Visoško kroniko, ki jo piše že enajsto leto. Kot zanimivost naj dodamo, da Ljubljanska sodna palača, v kateri deluje Vrhovno sodišče RS, stoji prav na Tavčarjevi ulici.
Župan obdaril najuspešnejše devetošolce
Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je vsem zaželel uspešno nadaljnje šolanje, ob tem pa jih je spomnil, da morajo biti ponosni, da prihajajo iz Poljanske doline in da govorijo najlepše narečje. Najuspešnejše učence je na valeti tudi letos obdaril s knjigo, tokrat je bila to knjiga Ivana Sivca Visoški gospod. V Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas so knjižno nagrado prejeli Marija Ažbe, Sara Frelih, Domen Filipič, Luka Ržek, Lija Buh, Neža Urh in Ana Urh. V Osnovni šoli Poljane pa so se vseh devet let šolanja najbolj izkazali: Tara Kos, Katarina Kržišnik, Mirjam Božnar, Tjaša Jančič, Ivana Pisk in David Kokelj. Konec junija jih župan po tradiciji povabi še na zaključni izlet.
Dr. Ivan Tavčar in začetki slovenskega kolesarstva
Dr. Ivan Tavčar na čelu Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana Davnega leta 1887 je bil v Ljubljani ustanovljen prvi slovenski kolesarski klub, ki se je imenoval Klub slovenskih biciklistov Ljubljana (KSBL), prvi predsednik pa je bil ravno dr. Ivan Tavčar. Že dve leti pred tem je bil ustanovljen klub Laibacher Byziklistischer Club, ki so ga ustanovili ljubljanski Nemci (v Mariboru so Nemci ustanovili kolesarski klub Marburger Bicycle Club že leta 1883), vendar v duhu takratnega časa v tem klubu Slovenci niso bili zaželeni. Tudi kolesarstvo je bilo v glede na narodno raznolikost v tedanji avstro-ogrski državi narodnostno polarizirano. Zato so kot protiutež nemškim klubom vrste strnili Rudolf Vesel, dr. Demeter Bleiweiss - Trsteniški, Ernest Koželj, Milan Levstek, Viljem Mayer in še nekateri drugi, ki so 18. decembra 1887 ustanovili slovenski kolesarski kljub, za predsednika pa izvolili dr. Ivana Tavčarja. Tavčar je namreč bil takrat tudi eden od vodilnih mož Sokola in sokolskega gibanja. In ko se danes spominjamo Tavčarjeve vloge v kolesarstvu lahko mirno dodamo, da bi vendarle morali imeti več zavedanja o pomenu in preteklosti ljudeh, ki so v svojem času bili začetniki nekaj novega. Uspešne zgodbe naših profesionalnih kolesarjev in velik razmah rekreativnega kolesarstva v Sloveniji ima svoje temelje že več kot stoletje nazaj. Ponekod pa je mogoče zaslediti ugibanja, da je bil ravno Ivan Tavčar tisti, ki je začel uveljavljati za bicikel povsem slovenski izraz, to je kolo, ki je sedaj skupaj s kolesarstvom postalo splošen pojem, seveda pa je še vedno tudi v uporabi tudi »bicikel«, ponekod »picikel« in podobno, ta uporaba pa je tudi precej regionalno pogojena in omejena. Zgodovinar športa dr. Tomaž Pavlin v svojih raziskavah ugotavlja, da sta v Trstu in Gorici slovenskemu kolesarstvu orala ledino Kolesarski klub Balkan (izšel iz sokolskega društva) in Kolesarsko društvo Gorica, na Štajerskem je podobno vlogo odigral Klub slovenskih biciklistov Celje, leta 1890 je bil ustanovljen Delavski kolesarski klub Idrija in 1898 Delavski kolesarski klub Maribor. Do prve svetovne vojne statistika na Slovenskem beleži 31 kolesarskih klubov in ob tem številu je bil Klub slovenskih biciklistov Ljubljana tudi pobudnik ustanovitve zveze slovenskih kolesarskih klubov in povezovanja s sosednjimi hrvaškimi klubi. Mimogrede, že nekaj let po slovenskih cestah in kakopak tudi na maratonu Franja videvamo kolesarje z napisom Klub slovenskih biciklistov Ljubljana 1887 in dodatkom Kolesarjenje za dame in gospode. Skupina kolesarskih zanesenjakov se je z imenom društva spomnila te preteklosti, z ustanovitvijo tega društva pa ljubitelje kolesarjenja pozvala, da je ponovno prišel čas za delo kolesarskega kluba ali društva, ki bi združeval iskrene ljubitelje cestnega kolesarstva, ki bi kolesarjenje in kolesarstvo razumeli kot možnost medsebojnega druženja, prijateljevanja in preživljanja skupnega prostega časa. Kolesarjenju so se kmalu pridružile tudi ženske Gotovo ni odveč podčrtati, da je prvi slovenski kolesarski klub začel že zgodaj vključevati tudi ženske. Zgodovinarji športa pri tem dodajajo zanimivost, da so se pri vključevanju žensk med kolesarke pojavljali pomisleki. Anton Aškerc naj bi bil tisti, ki bi takrat pod psevdonimom Antikolesarjevič zapisal kar nekaj zadržkov glede morale, estetike, zdravja in tudi siceršnje fizične podobe žena, ki so kolesarile. Kljub tem pomislekom sicer uglednega pisatelja pa je takrat prav kolesarstvo veljalo kot najprimernejša rekreativna dejavnost za nežnejši spol, ker naj bi bili učinki kolesarjenja koristni za žensko telo. Tudi tu naletimo na priimek Tavčar: Franja, žena Ivana Tavčarja, je namreč bila prva predsednica ženskega telovadnega društva, ki je nastalo v sklopu ljubljanskega Sokola.
Ljubljanski zvon
Ta osrednji slovenski literarni časopis, katerega prvi odgovorni urednik je bil takrat bodoči ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, je izhajal mesečno in je bil glasilo realistov. Poleg leposlovja je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. V Ljubljanskem zvonu so bili objavljani prispevki pomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev, kot so Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar in Vladimir Bartol. Ob tej priložnosti je v sodelovanju z Železničarskim kulturno umetniškim društvom Tine Rožanc potekal izjemen koncert, naslovljen "Ljubljanski zvon: Glasba in ples skozi čas". Na koncertu so vrhunski folklorni plesalci in glasbeniki uprizorili živahne in barvite folklorne upodobitve iz različnih regij Slovenije. Ta izjemna kulturna prireditev je omogočila občinstvu, da se je poglobilo v vpliv medijev na družbeno življenje ter spoznalo pomembnost Ljubljanskega zvona kot platforme za širjenje idej, kulture in znanosti v slovenskem prostoru. Dogodek je bil nepozaben za vse generacije in je prispeval k ohranjanju kulturne identitete slovenstva ter poudaril družbeno vlogo medijev skozi čas.
TD Stari vrh gostilo ekipo oddaje Dobro jutro
Celotno oddajo si lahko ogledate na povezavi.
Na akademiji poklon Tavčarjevemu delu in življenju
Pozdravni nagovor na akademiji je imel Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, ki je uvodoma pohvalil bogate aktivnosti v Tavčarjevem letu in dodal: »Hvalevredno je, da se v tem času hitrih sprememb in bliskovitega tempa življenja znate ustaviti, ozreti v preteklost in iz preteklosti črpati navdih in zglede za sedanjost. O tem nenazadnje priča tudi sam naslov današnje akademije Slovenci, po Tavčarju se špeglajmo. In za zgledovati se po Tavčarju imamo res mnogo razlogov. Ivana Tavčarja se upravičeno spominjamo kot enega najboljših slovenskih pripovednikov 19. stoletja. Ni prav veliko ljudi, ki ne poznajo njegovih najbolj znanih del, kot sta zagotovo Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Nekoliko manj pa je širši javnosti znano, da se je Tavčar poleg pisateljevanja posvečal tudi politiki in da je bil pomemben akter ob prelomnem času razpada Avstro-Ogrske. Njegova življenjska zgodba je prav poseben navdih tudi zato, ker se je rodil v kajži in umrl na dvoru, ki je bil eden od središč tedanjega družabnega življenja. Življenjska pot od otroka kajžerja, ki mu je bil kot najstarejšemu sinu namenjen duhovniški poklic, do študij prava, županovanja v Ljubljani in lastnika dvorca Visoko, ni bila enostavna in uči nas o pomenu vztrajnosti in prizadevanja.« V nadaljevanju pa je predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič poudaril tudi pomembno povezovalno držo dr. Ivana Tavčarja v takratni politiki. Ker je bil dr. Ivan Tavčar tudi pravnik in odvetnik, se je njegov stanovski kolega dr. Peter Čeferin v svojem slavnostnem govoru dotaknil predvsem njegove vloge odvetnika in odvetništva za Slovence in slovenstvo v prelomnih letih, v katerih je Tavčar živel in ustvarjal, hkrati pa Čeferinov rod prav tako izvira iz Poljanske doline. Čeferin je prepričan, da obstaja povezava med Tavčarjem kot odvetnikom in Tavčarjem kot pisateljem ter Tavčarjem kot odvetnikom in politikom. Nenazadnje je Tavčar kar 39 let opravljal odvetniški poklic, v njegovi pisarni so se šolala mnoga kasneje ugledna pravniška imena. In literatura navaja, da je bil odvetnik dr. Ivan Tavčar sijajen govornik. Tako lahko preberemo, da so bili njegovi govori skrbno pripravljeni in do podrobnosti izpiljeni, saj se je Tavčar izogibal improvizaciji. »Dr. Ivan Tavčar je bil vse življenje odvetnik in bil je politik, pisatelj in športnik. Sodobniki so njegovo odvetniško pisarno imenovali trdnjava liberalizma, kajti dr. Ivan Tavčar se je zavzemal za ekonomsko, versko, politično in nazorsko svobodo. Zavzemal se je za temeljne ideje kot so ustava, liberalna demokracija, svoboda in pravične volitve, človekove pravice in svoboda veroizpovedi. Zavzemal se je za enakopravnost vseh ljudi, za enakost pred zakonom in za avtonomijo narodov,« je svoj nastop zaključil dr. Peter Čeferin. Ambasadorka Tavčarjevega leta Milena Zupančič, ki se zaradi gostovanja v tujini slavnostne akademije ni mogla osebno udeležiti, je zbrane pozdravila in v video nagovoru spregovorila o svojih spominih na snemanje Cvetja v jeseni pred 50 leti. V kulturnem programu je slavnostna akademija vsestransko razkrila in predstavila Tavčarjevo zapuščino z več plati. Ivan Tavčar nas je nagovoril skozi svoja literarna dela v interpretaciji članov KD dr. Ivan Tavčar Poljane, ki so pod vodstvom Andreja Šubica odigrali odlomke iz del Raubarski cesar, Ljubezen nam je vsem v pogubo, Cvetje v jeseni, Medrug Polanci in Visoška kronika. Kulturni program so dopolnile plesalke plesne skupine Step pod vodstvom Petre Slabe, na klavir je prireditev v živo spremljal pianist Marjan Peternel, zapel pa je tudi otroški pevski zbor OŠ Poljane pod vodstvom Matjaža Slabeta.
