Aktualno
Obudili spomine na film Cvetje v jeseni
Povest, ki jo večina pozna kot celovečerni film Cvetje v jeseni, je bila posneta kot nadaljevanka v treh delih, ki je premiero doživela 21. marca leta 1973. Kasneje so nadaljevanko skrajšali v celovečerni film, ta pa je premiero doživel v istem letu točno šest mesecev kasneje, 21. septembra. Premiera nadaljevanke v marcu, ki je bila v Škofji Loki, je bila tako obiskana, da vsi ljudje niso mogli v dvorano in so jo predvajali v dveh terminih. Izjemen uspeh filma se je nadaljeval z mnogimi nagradami, ki jih je film prejel doma in v tujini. Leta 1973 je na Puljskem filmskem festivalu film prejel tri prestižne nagrade, in sicer dve zlati, Matjaž Klopčič za režijo in Niko Matulj za scenografijo, srebrno pa je prejela Milena Zupančič, ki se je s to vlogo za vedno zapisala v srca Slovencev. Tudi na Tednu domačega filma je Matjaž Klopčič prejel zlato plaketo Metoda Badjura za režijo. Preprosto kmečko dekle, ki je življenje živelo tako, kot so ga nekdaj vsa kmečka dekleta, se zaljubi v Janeza, ki na kmete pride na dopust in oddih. Ljubezen kljub njuni razliki v letih zagori, in ko že vse kaže, da se bo srečno končala, se ob Janezovi snubitvi Meti od same sreče ustavi srce in v njegovem naročju umre. Dokaj neobičajna tematika kmečkega življenja je bila tedaj precej odmaknjena od meščanstva in režiser Klopčič je mojstrsko prikazal preprosto ljubezen, trdo življenje na kmetih, razlike med bogatejšimi kmeti in revnejšimi bajtarji ter odnose med njimi. Film je ravno zato postal eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov. Po petdesetih letih je zato prav, da se ustvarjalci, ki so to Tavčarjevo povest prenesli na filmska platna in televizijske ekrane, ponovno srečajo tam, kjer se je vse začelo. Na Jejlarjevi domačiji. Člani Turističnega društva Stari vrh in Kulturno-zgodovinskega društva Pustote so se tako lotili zahtevne naloge in na svečano praznovanje povabili kar nekaj ustvarjalcev tega kultnega slovenskega filma. Praznovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del se je pod okriljem Kulturno-zgodovinskega društva Pustote odvil na topel poletni večer. Film pod zvezdami, kakor so poimenovali predstavo, se je odvil v Luši, pri Kovkarjevi domačiji, kjer so pred predvajanjem filma Cvetje v jeseni nastopili Francetovi Orgličarji in pevec Janez Triler. Predstavili so se tudi gostje Franci Zajc, producent filma, in Helena Koder, ki je premiero filma v letu 1973 spremljala kot novinarka Televizije Slovenija, obenem pa je bila s filmom povezana tudi preko moža Urbana Kodra, ki je za film napisal nepozabno glasbo. Film, ki je bil predvajan na velikem platnu v idiličnem okolju ob stari kajži, si je ogledalo veliko število ljudi. Sedežev – senenih kock – je bilo precej premalo, da bi sedeli vsi. Pred predvajanjem filma je vse prisotne s filmskega platna pozdravila Milena Zupančič, ki je prizorišče obiskala nekaj dni prej. Vse pohvale prirediteljem tega prvega dela praznovanja, Kulturno-zgodovinskemu društvu Pustote, ki je pripravilo res lep večer. Nadaljevanje praznovanja so naslednji dan začeli s pohodom po poti snemanja filma Cvetje v jeseni. Pohodnikov je bilo kljub vročini in času dopusta več kot sto in z velikim zanimanjem so spremljali predstavitev prizorov na vseh točkah, kjer so se pohodniki ustavili. Sledil je še popoldanski – glavni del praznovanja, ki je potekal na Jejlarjevi domačiji, ko so na dneve snemanja obujali spomine poleg že prej omenjenih Franca Zajca, Helene Koder in Neli Klopčič še igralka Marijana Jaklič Klanjšek ter domača statista, ki sta sodelovala pri snemanju – Ivanka Božnar in Mirko Štibelj. Besedo sta dobila tudi Tone Kokelj, ki se spominja snemanja na domači Jejlarjevi kmetiji, in Janez Šturm, ki je ob pripravi dogodka izvedel še prenekatero zanimivost iz zakulisja snemanja. Ves pogovor pa se je odvijal ob opisovanju in spominih na dneve, preživete pod Starim vrhom, ki jih je ob obisku pred nekaj dnevi prirediteljem zaupala Milena Zupančič. Samo prireditev so spremljali še nekatera imena iz filmskega sveta. Gabrijela Fleischman, ki je sodelovala pri maski, Drago Kočiš, ki je v letu 2012 s svojo ekipo opravil izjemno delo in film obnovil in digitaliziral, pozdravili so tudi Dušana Severja, dolgoletnega sodelavca pri Viba filmu. Program je povezovala Martina Kolenc, ki se je za ta dogodek prelevila v Meto in skupaj z Janezom Pelipenkom kot doktorjem Janezom prireditvi dodala pristen pridih filma Cvetje v jeseni. V programu je sodelovala tudi Barbara Kržišnik, ki je na citre zaigrala vsem poznano nosilno melodijo iz filma, Vito Logar, ki je z lajno poustvaril vzdušje praznika v času Mete in Janeza, ter domači godci, ki so s staro glasbo poskrbeli, da sta se tudi tokrat Janez in Meta zavrtela. Praznik, ki ga ta kultni slovenski film zasluži, so zaključili s prijetnim druženjem. Hermina Jelovčan
Informacija za oškodovance ob suši 2022
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala odločbe zaradi suše v letu 2022, zato vljudno prosimo, da se oškodovanci glede informacij o izdanih odločbah obrnejo na agencijo. Pisna vprašanja lahko naslovite na elektronski naslov skt-pomoci@gov.si ali pokličete informacijske pisarne Agencije RS za kmetijske trge in razvoj na telefonsko številko (01) 580 77 92.
Z Visoškim loncem v drugo polovico Tavčarjevega leta
Uvod v kulinarično doživetje s prepletom kulture, tradicije, sodobnosti in predvsem spoštovanja do Tavčarja in zgodovine, je bil organiziran ogled dvorca, sledila pa je predstavitev poljanskih oblačil, folklora in vrhunec dogajanja s poskušanjem stare visoške jedi. Občinski javni zavod za turizem in kulturo Poljanske doline, ki se je podpisal pod organizacijo, je uspel ponuditi dogodek, ki bo mnogim še dolgo ostal v spominu. Z željo ponovitve. Novosti: omara in obnovljeni relief svete družine Obiskovalci so bili iz vse Slovenije, mladi in stari, prav prijetno je bilo videti zakonski par, ki je imel pri sebi tudi eno starejših izdaj Tavčarjeve Visoške kronike in jo pred začetkom prireditve s spoštovanjem prebiral. Tavčar je vendarle slovenska literarna klasika in po njem posegajo ne le v obveznih šolskih programih, ampak kljub množici najrazličnejših knjig, ki jih vsako leto natisnemo, Tavčar s svojo literaturo še vedno privablja bralce. Kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić je predstavila zbirke Kalanove rodbine, ki je na Visokem gospodarila od sredine 17. stoletja pa skoraj do konca 19. stoletja, ter Ivana in Franje Tavčar, ki sta visoški domačiji gospodarila 45 let. Družinska grobnica Tavčarjevih je nedaleč stran, od koder se odpira lep pogled na posestvo in dvorec. Sprehod skozi bogato zgodovino tega dvorca se je nekoliko dlje časa ustavil ob dveh svežih pridobitvah na Visokem, omari iz ljubljanske Tavčarjeve odvetniške pisarne in obnovljenem reliefu Svete družine, ki je po 130 letih ponovno vrnjen na nekdanje mesto v Tavčarjevem dvorcu. Ohranjanje oblačilne dediščine Andreja Stržinar se ukvarja z oblačilno dediščino škofjeloškega območja in obiskovalce je seznanila z načinom oblačenja v preteklosti. Izpod njenih rok pa nastajajo tudi odlični kostumi za mnoge gledališke predstave, prav tako oblači mnoge folklorne skupine, tudi skupino Zala, ki deluje pod streho turističnega društva Žirovski Vrh. Na trati pred dvorcem so ti plesalci zaplesali venček gorenjskih plesov; seveda, brez štajeriša ni šlo. »Žal ni več ljudi, ki bi delali takšna oblačila,« pravi Andreja Stržinar, ki ima rada svoje delo in se boji, da bi to znanje v prihodnosti tonilo v pozabo. »To delo moraš imeti rad, sicer ne gre.« Mi pa dodajamo: in imeti moraš veliko znanja in potrpežljivosti, saj večina teh oblačil, ki so naravnega materiala, zahteva mnogo ur strpnega in natančnega dela. »Alpski stil noše, to je ta naša gorenjska noša, je zelo bogat, takrat so si jih lahko privoščili le meščani. Pa tudi istrska noša je zelo bogata. Pomembno je, da ohranjamo oblačilno dediščino Slovenije in naših pokrajin,« je dodala Stržinarjeva. Visoški lonec: praznični z mesom, vsakdanji brez Že v času Kalanov pa je okusna in bogata jed, ki so jo imenovali visoški lonec in se je to ime ohranilo do danes, pomenila nekakšen kulinarični praznik. »Gospodinja je pripravila tri lonce, enega za družino, drugega za posle, tretjega za služinčad. Dala jih je v krušno peč, pustila v peči štiri ure, nato jih vzela iz peči, zavila v flanelo in kotličke postavila v leseno skrinjo, kjer se je jed počasi ohlajala. Tako je bila ta hrana še boljša. Tak lonec so pripravljali poleti, ko je njiva nudila domačo zelenjavo,« je povedala Martina Ambrožič Tušar, ki je vodja kavarne v Tavčarjevem dvorcu. Kuhali so prazničnega in vsakdanjega, praznični je bil z mesom, vsakdanji brez mesa. Hišni kuhar Janez Kržišnik je skuhal praznični lonec, torej z mesom, recept pa je poiskal v knjigi Ta dobra stara kuha Pavla Hafnarja, pravnuka zadnje Kalanovke z Visokega. »Resda nisem kuhal v krušni peči, tako kot nekoč, že tako mi je bilo dovolj vroče,« je bil kratek hišni kuharski mojster, preden pa so slavnostno odkrili pokrovko z lonca, pa je bil lonec nekaj časa na toplem v skrinji in zavit s senom. Osem evrov za bogato porcijo pa je res bila sindikalna cena, obiskovalci pa zelo zadovoljni. Tudi župan občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež, ki je tudi bil na prireditvi, je z veseljem pospremil še eno dogajanje ob vseslovenskem Tavčarjevem letu. Ljudje so zadovoljni ob raznolikih in bogatih prireditvah, turisti prihajajo v Poljansko dolino in na Visoko, vseslovensko Tavčarjevo leto je ob prvem polčasu zabeležilo vsestranski uspeh. In tudi druga polovica Tavčarjevega leta bo bogata s prireditvami.
Zdaj je čas za Škofjeloške slike
Visit Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora, je pripravil časopis Zdaj je čas za Škofjeloške slike. V njem gostje najdejo razpored večjih poletnih dogodkov in praznovanj, nabor doživetij z vnaprej določenimi termini izvedbe, namige za aktivna doživetja ter predstavitev nadgrajene Loške planinske poti. Destinacijski časopis je na voljo pri turističnih ponudnikih ter v TIC-ih na območju, tudi v škofjeloškem TIC-u na Cankarjevem trgu.
Čisto Škofjeloško
Aktivnosti projekta so razdeljene na dva dela, in sicer v prvem koraku je Občina Gorenja vas - Poljane vložila kandidaturo za Zero Waste občino, postopek vodi društvo Ekologi brez meja. S tem si občina prizadeva, da bo z naravnimi viri ravnala bolj trajnostno in gospodarno. Po vložitvi kandidature v naslednjih dveh letih sledi vzpostavitev in nadgradnja strategije ter izvajanje ukrepov Zero Waste. Na podlagi zunanje revizije občina prejme naziv Zero Waste občina, ki je glede na doseženo število točk ovrednoten s številom zvezdic od 1 do 5. Certifikat izdaja krovna evropska organizacija za certificiranje v Bruslju – Mission Zero Academy pod okriljem organizacije Zero Waste Europe. Sam koncept Zero Waste je sicer nastal ob zavedanju, da so naši naravni viri omejeni in da se pritiski nanje zaradi globalne gospodarske rasti ter naraščanja svetovnega prebivalstva samo še povečujejo. Končni cilj koncepta je, da znižamo porabo naravnih virov ter ohranimo in predelamo vse materiale v odpadkih brez sežiganja in odlaganja. Gibaje Zero Waste sestavljajo Zero Waste mreže z različnih celin. Na evropski ravni Zero Waste Europe združuje 33 nacionalnih organizacij in več kot 450 lokalnih skupnosti. V slovenski nacionalni mreži je trenutno 16 slovenskih občin. V drugem koraku projekta je občina nakupila ekokozarčke, torej kozarčke za večkratno uporabo na različnih prireditvah. Ekokozarček je narejen iz vzdržljivega materiala in je odporen proti udarcem. V prihodnje bodo ekokozarčki na voljo tudi lokalnim organizatorjem prireditev, ki se po koncu slednjih vse prevečkrat ukvarjajo z veliko količino plastične embalaže za enkratno uporabo. Z uporabo ekokozarčkov se bo količina odpadkov po prireditvah bistveno zmanjšala. V povezavi s tem bo Zavod Poljanska dolina, ki bo tudi upravljal ekokozarčke, organiziral delavnico, kako zmanjšati količino odpadkov na prireditvah. Delavnica bo namenjena vsem posameznikom, društvom, podjetjem, ki organizirajo različne dogodke. Miha Pustavrh
Relief Svete družine v Dvorcu Visoko
Relief je bil izdelan v zadnji četrtini 19. stoletja v lokalni delavnici Štefana Šubica. Navdih je Šubic črpal iz domačega okolja v katerem so nastajala njegova dela.Relief predstavlja dete Jezusa z materjo Marijo in Jožefom, kako blagoslavlja jedi na mizi pred njimi. Na levem delu reliefa vidimo tipično kmečko kuhinjo tistega časa, ki nam pričara vzdušje preprostosti in topline. Na desni strani pa je upodobljena tesarska delavnica s precizno izrezanim tesarskim in rezbarskim orodjem. Kmalu po tem, ko sta Ivan in Franja Tavčar leta 1893 kupila Dvorec Visoko je bila ta izjemna umetnina zaradi svoje lepote in svoje izredne umetniške vrednosti ter kakovostne izdelave prenesena v Ljubljano. Relief je blagoslovil poljanski župnik Jože Plut. Zbrani so ob blagoslovu izrazili hvaležnost za to umetnino ter hvaležnost za Sveto družino, ki nas navdihuje s svojo ljubeznijo, ponižnostjo in enotnostjo. Relief Svete družine naj vedno služi kot spomin na vrednote, ki jih predstavlja.
Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa
Regijska preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS so bila organizirana in izvedena v skladu s Pravili za preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS v letu 2023. Potekala so na osmih lokacijah po Sloveniji v soorganizaciji imenovanih območnih združenj Rdečega križa Slovenije in izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje. Preverjanje je bilo tekmovalne narave, ekipe so morale prikazati usposobljenost in znanje pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo, kot so poškodba medenice, udarnina glave, srčni infarkt, hipoglikemija, anafilaksija, popolna zapora dihalne poti, poškodba gležnja, opeklina prstov, ugrizna rana. Hkrati je bila podana tudi ocena dela vodje ekipe na dveh delovnih mestih, kjer so se ocenjevale prej navedene poškodbe in nenadna obolenja. Ekipa Civilne zaščite občine Gorenja vas - Poljane je na regijskem preverjanju med devetimi ekipami iz Gorenjske dosegla najvišje število točk in prvo mesto. Na državnem nivoju pa se je uvrstila na 17. mesto izmed 51 ekip. Na podlagi sprejetih Pravil se na državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK uvrsti štirinajst (14) najboljših ekip prve pomoči, ki so tekmovale za uvrstitev na državno preverjanje. Kot merilo se upošteva najvišji dosežen odstotek uspešnosti vseh sodelujočih ekip prve pomoči na tekmovalni ravni v letu 2023, na podlagi rezultatov vnesenih v programsko rešitev za izračun rezultatov. Ekipi čestitamo za odlično uvrstitev na preverjanju, ki je rezultat trdega dela in sodelovanja članov ekipe.
Tavčarjevo posedanje po ljubljanskih vrtovih
Prispevek Helene Koder, ki ga je naslovila Za Almo, je zanimiv tudi glede Ivana Tavčarja in njegovega prijateljevanja z očetom Alme Sodnik. Pred tem pa še nekaj besed o Almi Sodnik. Sodnikova je bila prva profesorica filozofije in prva dekanija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bila je prva doktorandka filozofije na ljubljanski univerzi, doktorirala je ravno pred stotimi leti, kot ženski pa ji je v tistih časih bila onemogočena normalna akademska kariera in se je borila za enakopravnost žensk. Njena življenjska pot je bila trnova, saj ji je umrl dveletni sinček, mož se je iz vojne vrnil bolan, kmalu je ovdovela. Umrla je leta 1965. In kje najdemo povezave s Tavčarjem? Kodrova podrobno opisuje to družino, saj je bil njen mož Urban Koder nečak Alme Sodnik in po tej plati je Helena Koder Almo tudi osebno dobro poznala. Oče Alme Sodnik je bil Urban Zupanec, njihov rod pa izhaja iz vasi Martinji Vrh v Selški dolini, v Ljubljani, kjer so živeli, pa se je ukvarjal s podjetništvom in je bil solastnik trgovin. Tako kot Tavčar je bil tudi Zupanec po prepričanju liberalec, bil je tudi pomemben član Sokola, konjenik in strasten lovec. Kodrova piše, da sta se s Tavčarjem dobivala vsak dan, ali v gostilni Pri roži v Židovski ulici ali pa na Zupančevem vrtu. Tega vrta ni več, tam je danes postavljen spomenik Antona Aškerca. Glede na to, da je bila Alma Sodnik rojena 1896 in da sta Tavčar in njen oče bila velika prijatelja, je seveda bilo tudi dobro poznanstvo med takrat še mlado Almo in Tavčarjem. Helena Koder je tudi zapisala domnevo, da je začetni prizor in pripoved v knjigi Cvetje v jeseni postavljeno prav na vrt Urbana Zupanca, ki je bil za obzidjem križevniškega samostana in kjer sta Ivan Tavčar in Urban Zupanec rada posedala. Toda drugi avtorji menijo, da je pri teh dveh uvodnih stavkih (»Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.«) mišljen vrt Andreja Šarabona, ljubljanskega veletrgovca, kjer se je Tavčar prav tako velikokrat zadrževal. Konec koncev to niti ni tako pomembno, vsekakor pa to kaže, da je Ljubljana nekoč imela veliko lepih vrtov, kjer je bilo priljubljeno zbirališče takratnega meščanstva.
Vodovodna sistema bosta zgrajena do konca poletja
Več o načrtovanih deli si lahko preberete v junijski številki Podblegaških novic.
Cesta Trebija–Sovodenj skoraj končana
Več o zaključku del si lahko preberete v junijski številki Podblegaških novic.
V začetku je bila beseda
Na razstavi, ki je bila na ogled 24. in 25. junija v mali dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi, so se s svojimi izdelki predstavile članice društva ter učenci klekljarskih krožkov osnovnih šol Ivana Tavčarja Gorenja vas in Poljane. Posebnost letošnje razstave je bil tudi klekljan nakit iz žičke avtorice, članice društva, Danice Erznožnik. Za kulturni del odprtja razstave je poskrbela glasbena skupina Loške orglice, blagoslovil pa jo je župnik Marjan Lampret.
