Aktualno
Odprtje občinskega kolesarskega kroga
Kolesarji so se zjutraj zbrali pod kozolcem pri Dvorcu Visoko, kjer sta jih nagovorila župan Milan Čadež in predsednik kolesarskega društva Belaunce Aleš Mrak. Program so popestrili starodobni kolesarji iz društva Rovtarji, Poljanski župnik, Jože Plut pa je vse zbrane kolesarje še blagoslovil za varno pot. Ivan Tavčar je bil predsednik prvega kolesarskega društva v Sloveniji - Kluba slovenskih biciklistov, ustanovljenega leta 1887 v Ljubljani. Zato je bila letošnja otvoritvena trasa kolesarskega kroga v počastitev Tavčarjevega leta malo drugačna. Kolesarji so se od Dvorca Visoko podali na Gabrško Goro in se čez Stari vrh spustili nazaj v dolino, do izhodiščne točke, Dvorca Visoko. Ob vrnitvi je kolesarje pričakalo žrebanje nagrad za lansko sezono, druženje ter animacijski program.
Dr. Ivan Tavčar o pravdarjih iz domišljije
Knjiga je razdeljena na pet zvezkov, ki obravnavajo različna pravna področja, kot so družinsko pravo, dedno pravo, kazensko pravo, civilno pravo in upravno pravo. Knjiga je bila namenjena predvsem kmečkemu prebivalstvu, ki je bilo pogosto izpostavljeno krivicam in zlorabam s strani oblasti in gospodarjev. V zanimivem, za današnji dan tudi zelo slikovitem jeziku, Tavčar kar na 626-straneh niza razlage takratne zakonodaje in razne primere iz takratnih pravd. Pravi, da zaradi tega, da ljudje ne bi ostali preveč nevedni in da jih v pravdah ne bi izkoriščali odvetniki ali razni »zakotni pisači.« Prvi odstavek v knjigo je dovolj poveden o namenu nastanka knjige, njegovo vodilo pa si z lahkoto preslikamo tudi v današnji čas:»Poznanje zakonov ali postal je brez dvombe koristno in to tudi človeku, ki ne pohajkuje vsak dan po sodniških prostorih, ter ne zapravlja drazega časa z malomarnimi in hudobnimi pravdami. S tugo moramo namreč priznati, da se skoraj pri vsaki slovenski okrajni sodniji nahaja večje ali manjše število prav strastnih pravdarjev, ki se tožujejo za vsako najmanjšo stvar, ter prihajajo tožne dneve v sodnijo, noseč pod pazduho velike snope sodniških aktov in spisov. Ti ljudje čutijo se pri vsaki priliki žaljne v svojih pravicah, in navadno tožijo tedaj najrajši, če se jim ne godi nikaka krivica, če samo mislijo, da se jim godi krivica. Ker zakonov ne poznajo, domišljijo si, da se jim krati ta ali ona pravica, med tem, ko se jim v resnici ničesar ne krati. Če bi se toraj razširilo znanje postav med priprostim ljudstvom, pomanjšalo bi se vsled tega število »pravdarjev iz domišljije«, ki sedaj nadlegujejo sodnije, ter denar prinašajo brezvestnim advokatom, ali pa ga mečlejo v žep še bolj brezvestnim zakotnim pisačem. Dan za dnevom prihajajo ti slepi nevedneži k sodniji, ter se vlačijo s svojimi spisi po advokaturskih pisarnah, ali pa z zakoniki po žganjarijah in sanjajo o tem, kako bodo potrli nasprotnika, ter se s svojo domišljeno pravico slavno premagali! Doma pa leži polje slabo obdelano, živina je izginila iz hleva, da so se plačali sodniški stroški; od strehe kapa, otroci stradajo, in zavoljo neplačanih davkov sili eksekucija v hišo. V tem oziru mora poduk o zakonih mnogo koristiti, ker večina pravd, sukajočih se okrog lastninske pravice ali okrog motenja v posesti, izvira iz nevednosti o zakonih.« In če zgornje Tavčarjeve besede prenesemo v današnji čas: dr. Ivan Tavčar že takrat ugotavljal tudi danes prisotno navado Slovencev, da se radi tožarimo za vsako najmanjšo stvar, da velikokrat tarnamo, kako se nam godi krivica, da zakonodajo premalo poznamo, da veliko denarja potrošimo za odvetnike, pa tudi kakšni neizobraženi ali goljufivi pisači izvlečejo denar iz žepa za razne pravne nasvete, ki na koncu niso nič vredni. In ne nazadnje, tudi zaradi dolgotrajnega pravdanja dandanes marsikdo propade.
Leteči cilj Maratona Franja na Visokem
Skupaj z vodstvom Maratona Franja smo se zato dogovorili, da našega rojaka počastimo na prav poseben način. Nasproti Dvorca na Visokem smo na trasi dirke postavili mogočne mlaje s transparentom, ki napoveduje dogodek in leteči cilj na kolesarskem maratonu Franja. Tavčarjevo leto bomo tako 11. junija obeležili tudi na znamenitem, že 42. Maratonu Franja, na katerem bosta podeljeni majici za prvega kolesarja in kolesarko, ki bosta prečkala »leteči cilj« na Visokem.
Župan sprejel svetovno rekorderko Emo Klinec
Ema se je v letošnji sezoni zapisala v zgodovino kot prva ženska, ki je na letalnici v Vikersundu preletela oznako 200 metrov, pristala je pri 203 metrih. Samo slabe pol ure kasneje jo je sicer preletela svetovna prvakinja Alexandria Loutitt, vendar je Ema že naslednji dan, na prvi tekmi žensk na letalnici preletela rekord rojakinje, pristala meter dlje, pri 226 metrih, ter s tem postavila nov svetovni rekord. Ema je poleg tega v letošnji sezoni domov prinesla tudi skupno zmago na norveški turneji, skakalno sezono pa je zaključila kot tretja najboljša skakalka v skupnem seštevku svetovnega pokala. Župan Milan Čadež je ob tako velikem uspehu slovenski smučarski skakalki v ženski konkurenci Emi Klinec iskreno čestital, ji poklonil nagrado ter ji za prihodnje tekmovalne sezone zaželel veliko športne sreče.
O dr. Ivanu Tavčarju z umetno inteligenco
Letos praznujemo 100 let od smrti dr. Ivana Tavčarja. Kakšno je vaše mnenje o tem pisatelju, pravniku, politiku? ChatGPT: Kot umetna inteligenca nimam osebnega mnenja, saj sem programiran zgolj za zagotavljanje objektivnih informacij in odgovorov na vprašanja. Vendar pa vam lahko posredujem nekaj splošnih dejstev o dr. Ivanu Tavčarju. Dr. Ivan Tavčar (1851-1923) je bil pomemben slovenski pisatelj, pravnik, politik in kulturni delavec. Najbolj znan je po svojih realističnih in naturalističnih romanih, kot so Cvetje v jeseni, Visoška kronika in Črna maska. Njegova dela obravnavajo predvsem družbeno-politična vprašanja ter portretirajo življenje in delo slovenskega podeželja. Poleg svoje literarne kariere se je Tavčar ukvarjal tudi s pravom in politiko. Bil je član avstrijskega državnega zbora in avstrijskega, kar je bil priznan dosežek za takratnega Slovenca. V politiki se je zavzemal za slovenske narodne interese in se boril za enakopravnost slovenskega jezika v Avstro-Ogrski. Tavčar je bil tudi kulturni delavec in sodeloval pri ustanavljanju številnih kulturnih društev in organizacij v Sloveniji, med drugim pri ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kljub temu, da je minilo že 100 let od njegove smrti, je Tavčar še vedno pomemben lik v slovenski kulturi in zgodovini, njegova dela pa so še danes aktualna in brana. Zanima nas, kateri del Tavčarjevega ustvarjanja je bil za slovenski bolj pomemben? Je to Tavčarjeva pisateljska zapuščina, njegova politična zapuščina ali Ivan Tavčar kot odvetnik? ChatGPT: Težko bi izpostavili le en del Tavčarjevega ustvarjanja kot najpomembnejšega za slovensko kulturo in družbo, saj je Tavčar v svojem življenju izjemno aktivno deloval na različnih področjih in pustil pomemben pečat na vseh. Kot pisatelj je Tavčar ustvaril izjemno literarno zapuščino, ki je kljubovala času in še danes ostaja relevantna in cenjena v slovenski kulturi. Njegova dela so izjemno kakovostna in so bistveno prispevala k razvoju slovenskega realizma in naturalizma. Njegovi romani, kot so Cvetje v jeseni in Visoška kronika, so tudi mednarodno prepoznani. Kot politik se je Tavčar boril za pravice slovenskega naroda v Avstro-Ogrski, kar je imelo pomemben vpliv na razvoj slovenske družbe in politike v tistem času. Bil je tudi vodja Narodne stranke, ki je bila ključna politična sila v slovenski družbi v prvi polovici 20. stoletja. Kot odvetnik je Tavčar pomagal oblikovati pravno kulturo in sodstvo v Sloveniji. Bil je med drugim tudi soustanovitelj Slovenskega odvetniškega društva in predsednik Ljubljanske odvetniške zbornice. V celoti bi lahko rekli, da je Tavčar pustil pomemben pečat na slovenski kulturi in družbi s svojim delom na različnih področjih. Njegova pisateljska zapuščina, politična zapuščina in prispevek k razvoju prava in sodstva so vsi enako pomembni za slovensko zgodovino in kulturo. Ivan Tavčar je bil tudi župan Ljubljane in v njegovem času se je Ljubljana precej razvila. Ali menite, da se Ljubljana danes dovolj dostojno spominja na svojega nekdanjega župana? ChatGPT: Kot umetna inteligenca nimam mnenja o tem, ali se Ljubljana danes dovolj dostojno spominja na svojega nekdanjega župana Ivana Tavčarja, saj ne morem izvajati subjektivnih ocen. Vendar pa vam lahko posredujem nekaj informacij o tem, kako se spominjamo Ivana Tavčarja v Ljubljani danes. Ljubljana je svojega nekdanjega župana Ivana Tavčarja počastila z imenovanjem ene izmed glavnih ljubljanskih ulic po njem, ki se imenuje Tavčarjeva ulica. Na tej ulici se nahaja tudi Tavčarjev dvorec, ki je bil nekoč v lasti Tavčarjeve družine in danes predstavlja pomembno kulturno znamenitost v Ljubljani. Poleg tega se Tavčar spominja tudi v drugih delih Slovenije, na primer v Visokem pri Poljanah, kjer se nahaja spominska hiša Ivana Tavčarja. Tam si lahko obiskovalci ogledajo zbirko Tavčarjevih knjig, dokumentov in osebnih predmetov. Tako lahko sklepamo, da se Ljubljana in Slovenija na splošno spominjata na Ivana Tavčarja na različne načine in da se mu počastitev dostojno izkazuje. Kaj pa njegovi rojaki v Poljanski dolini, ki jim je Tavčar s svojimi deli postavil lep spomenik. Ali do Tavčarja gojijo dovolj dolžnega spoštovanja? ChatGPT: Ivan Tavčar ima med prebivalci Poljanske doline in drugih delih Slovenije, kjer je bil rojen in kjer se je pogosto vračal, visok ugled in spoštovanje. Tavčarjeva literarna dela, ki opisujejo življenje v Poljanski dolini, so prispevala k prepoznavnosti te regije in njeni kulturni dediščini. V kraju Visoko pri Poljanah, kjer se nahaja Tavčarjeva spominska hiša, je tudi Tavčarjev muzej, ki prikazuje avtorjevo življenje in delo ter je priljubljena turistična atrakcija. Poleg tega se v Poljanski dolini vsako leto odvija Tavčarjevi dnevi, ki so posvečeni spominu na Ivana Tavčarja in njegovo dediščino. Ta dogodek je namenjen promociji Tavčarjevega dela in kulturne dediščine Poljanske doline ter privablja veliko obiskovalcev. Na splošno lahko sklepamo, da Tavčar v Poljanski dolini uživa veliko spoštovanje in da se njegov prispevek k slovenski literaturi in kulturi tam spoštuje in ohranja. Cvetje v jeseni je celovečerni film, ki ga je Matjaž Klopčič posnel po istoimenski povesti Ivana Tavčarja. Premiera filma je bila 1973, kopija filma je že zelo slaba. Ali bi si v času umetne inteligenci Cvetje v jeseni zaslužilo še kakšno bolj sodobno filmsko verzijo? ChatGPT: Kot umetna inteligenca nimam subjektivnih mnenj ali osebnih preferenc, zato ne morem oceniti, ali bi se Cvetje v jeseni zaslužilo nove filmske verzije ali ne. Vendar pa lahko povem, da je bila adaptacija Ivana Tavčarja v filmu Matjaža Klopčiča, Cvetje v jeseni, v Sloveniji in tudi drugje po svetu zelo priljubljena. Film je bil nominiran za nagrado Zlata palma na festivalu v Cannesu in je bil prvi slovenski film, ki je bil prikazan v tekmovalnem programu tega festivala. Če bi se odločili, da bi Cvetje v jeseni dobilo novo filmsko verzijo, bi lahko sodobna tehnologija poskrbela za izboljšanje kakovosti filma. Obstaja namreč veliko metod in orodij, ki lahko obnovijo stara filmska platna in jih posodobijo, da dosežejo boljšo kakovost zvoka in slike. Poleg tega bi lahko nove tehnologije vključile tudi nove vizualne učinke in tehnike, ki bi lahko dodale nov element k filmski adaptaciji. Vendar pa je to odločitev, ki bi jo morali sprejeti filmski ustvarjalci in producenti. Aha, če vas prav razumemo, lahko tudi to verzijo, ki je bila posneta na 16-mm trak, s sodobno tehnologijo znatno izboljšamo? ChatGPT: Da, s sodobno tehnologijo je mogoče izboljšati kakovost starejših filmov, posnetih na 16-mm trak ali drugih formatih. Obstajajo različne metode in orodja, ki se uporabljajo za obnovitev starih filmov, da se doseže boljša kakovost zvoka in slike. Te metode vključujejo digitalizacijo, obnovitveno barvanje, odstranjevanje prahu in prask ter druge tehnike. Vendar pa je treba upoštevati, da so meje pri izboljšanju kakovosti filmov, ki so bili posneti pred mnogimi desetletji, in da bo kakovost obnovljene različice odvisna od številnih dejavnikov, kot so kakovost izvirnega materiala, strokovnost tistega, ki obnavlja film, in obseg in vrsta tehnologij, ki se uporabljajo pri obnovi filma. Kakšne prijeme bi vi svetovali, da bi delo in življenje Ivana Tavčarja še bolj približali Slovencem, posebej mlademu rodu? ChatGPT: Kot umetna inteligenca nimam osebnih stališč, vendar lahko ponudim nekaj predlogov, kako bi se lahko delo in življenje Ivana Tavčarja približali slovenskemu ljudstvu, še posebej mlajšim generacijam: Organizacija razstav in dogodkov: Ena od možnosti je, da se organizirajo razstave o življenju in delu Ivana Tavčarja v muzejih in galerijah po Sloveniji. Poleg tega bi lahko organizirali tudi različne dogodke, kot so literarni večeri, predavanja, okrogle mize ali literarni festivali, ki se posvečajo Tavčarju in njegovemu delu. Vključevanje Tavčarja v šolski program: Druga možnost bi bila, da bi se Ivana Tavčarja vključilo v šolski program na vseh ravneh izobraževanja, od osnovnih šol do univerz. S tem bi se mladim omogočilo, da bi spoznali življenje in delo tega pomembnega slovenskega avtorja, politika in odvetnika. Dostopnost digitalnih virov: Na voljo so številni digitalni viri, kot so digitalne knjižnice in spletna mesta, ki se posvečajo Ivana Tavčarja in njegovemu delu. S tem bi lahko dosegljivost do njegovega dela postavili na širši nivo in ga približali mlademu občinstvu. Film in gledališče: Cvetje v jeseni ni edino delo, ki bi ga bilo mogoče adaptirati za novejše filmske verzije. Tako bi lahko tudi druga dela Tavčarja dobila novo življenje v obliki filmov ali gledaliških predstav. S tem bi se mlajši občinstvi predstavil Tavčarjev literarni opus na nov način. Te so le nekateri predlogi, ki bi lahko pomagali približati delo in življenje Ivana Tavčarja slovenskemu ljudstvu in mlajšim generacijam. Leto se spominjamo smrti dr. Ivana Tavčarja, slovenski kulturni praznik imamo na dan, ko je umrl dr. France Prešeren. Ali bi se Slovenci morali bolj spominjati in veseliti rojstva kot pa smrti? ChatGPT: Obe obeležitvi, tako rojstvo kot smrt pomembne osebnosti, imata svoj pomen in ju je primerno spoštovati. Obe obeležitvi namreč omogočata, da se spomnimo pomembnih dosežkov in prispevkov, ki so jih te osebnosti prispevale k slovenski kulturni dediščini, ter da se na podlagi njihovih dosežkov in zgledov tudi sami spodbudimo k ustvarjanju in napredku na različnih področjih. Rojstni dan posameznika pa se ponavadi praznuje kot priložnost za veselje in praznovanje, saj predstavlja začetek življenjske poti in obet za prihodnost. V primeru pomembnih kulturnih osebnosti, kot sta Tavčar in Prešeren, je lahko pomembno, da se na njihove rojstne dneve spomnimo njihovega pomembnega prispevka k slovenski kulturi ter se na ta način spodbudimo k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju slovenske kulture. Kljub temu pa je tudi pomembno, da se spominjamo smrti teh osebnosti, saj nas opominjajo na njihov trajni pomen za slovensko kulturo in nas spodbujajo k ohranjanju njihove zapuščine ter k nadaljnjemu razvoju slovenske kulture.
Zdravje v občini 2023
V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine so se dotaknili tematike zdravstvene pismenosti prebivalcev Slovenije. Zdravstvena pismenost je ključni dejavnik ter posrednik in spodbujevalec zdravja. Je temelj za opolnomočenje in aktivno participacijo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje in za uspešno koriščenje možnosti zdravstvenega sistema. V vsakdanjem življenju je pomembna za sprejemanje informiranih odločitev glede zdravja, obvladovanja bolezni, razumevanje zdravstvenih sporočil, komuniciranje z zdravstvenimi delavci, povezana je z zdravstvenimi izidi posameznikov in tudi s stroški zdravstvenega varstva. Več o ravni in družbenih razlikah v zdravstveni pismenosti prebivalcev Slovenije lahko preberite v osrednji vsebini kratkih publikacij Zdravje v občini. Prikaz podatkov in kratka publikacija za občino Gorenja vas - Poljane
Izpad krme zaradi suše leta 2022
Predpis je podlaga za izvedbo finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo in so utrpela izpad krme zaradi suše leta 2022. Agencija je upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti izdala informativno odločbo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Upravičenci so informativno odločbo prejeli do 21. decembra 2022. Oškodovanci lahko vprašanja, zakaj nekdo ni dobil odločbe, naslovijo na elektronski naslov skt-pomoci@gov.si ali pokličejo informacijske pisarne Agencije RS za kmetijske trge in razvoj na telefonsko številko (01) 580 77 92.
Danes praznuje najstarejša občanka Milka Šinkovec
Na njen 100. rojstni dan sta jo na najnem domu na Hotavljah obiskala župan Milan Čadež in Marija Knafelj, predstavnica KO Rdečega križa Gorenja vas. Ob visokem jubileju sta ji zaželela trdnega zdravja in dobrega počutja.
Obisk slovenskih novinarjev, naj se iz Poljanske doline širijo uspešne zgodbe!
Tavčarjev dvorec Visoko je bil prvi postanek za avtobus novinarjev, kjer jih je sprejel župan občine Gorenja vas – Poljana Milan Čadež, ki je bil tudi ves dan z novinarji. »Dež smo za današnji dan naročili na naši občini«, je župan duhovito pospremil slabo vreme in dodal, da zemlja zaradi sušnih dni potrebuje vode, vendar smo tudi poskrbeli, da novinarje ni preveč namočilo. Domači zajtrk ob sprejemu pa je v kavarni dvorca pripravila vodja kavarne Martina Ambrožič Tušar. Župan je na Visoškem dvorcu predstavil svojo »Visoško kroniko«, to je potek obnove tega dvorca od leta 2007, ko je kot župan vzel vajeti obnove v svoje roke, pa do današnjega dne. Seveda prenova še ni končana in občina ima na tem področju še mnogotere načrte, o katerih se je župan pogovarjal z novinarji. Že ob ogledu tega čudovito prenovljenega dvorca pa se mnogi novinarji niso mogli načuditi, koliko je bilo v tem času narejenega. Znani turistični novinar Drago Bulc je ob tem pripomnil, da slovenska javnost še vedno premalo ve, kaj se je v zadnjih letih tukaj zgodilo in kaj ta dolina dobrega ponuja za turizem. Tudi obisk Šubičeve hiše je bil na nek način povezan s Tavčarjem. Eden najbolj markantnih portretov Tavčarja je naslikal prav Jurij Šubic, hkrati pa portret Tavčarjeve žene Franje sodi med enega od slikarjevih najbolj prepoznavnih portretov. Boris Oblak je goste popeljal skozi zgodovino poljanske podobarske delavnice 19. stoletja in družinsko likovno tradicijo Šubičeve družine. V Šubičevi hiši so si novinarji ogledali razstavo in ustvarjanje v delavnici karikatur z Borisom Oblakom. Njegova roka pa je nekaterim novinarjem tudi hitro izrisala karikaturo, ki so jo lahko kot dodaten spomin odnesli s sabo. Seveda v Šubičevi hiši ni šlo brez odlomka iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Z dobro predstavo sta si aplavz prislužila Lucija Kavčič in Janez Čadež, Lucija pa je Presečnikovo Meto nato upodobila še enkrat, ko so novinarji obiskali Lovsko kočo Javorč. Tam se jim je pridružila tudi Milena Zupančič, ki je bila nad predstavo navdušena in obe Meti sta na koči doživeli prav prisrčno srečanje. Novinarjem pa je Milena Zupančič nizala tudi spomine na snemanje Cvetja v jeseni in pri tem žalostno pripomnila, da je od ustvarjalcev tega filma le še nekaj živih. Je pa to gotovo tisti Klopčičev film, ki je lepo zaznamoval slovensko kinematografijo in ki si ga bomo tudi v tem Tavčarjevem jubilejnem letu ponovno radi ogledali. Na koči pa je Petra Potočnik s kmetije Šupc prikazala izdelavo drobnjakovih štrukljev, ki so se potem znašli v »župi«. Obiskovalce sirarne Pustotnik je Katarina Uršič sprejela z uganko, koliko litrov vode popije na dan krava? Vprašanje je bilo pretežko, večina pa je vedela približno povedati, koliko povprečno na dan namolze kakšna krava. Okoli sto litrov vode, kolikor popije krava dnevno, pa si bo kot zanimiv podatek zapomnila večina, prav tako pokušino sirov, tudi tiste vrste, ki so v Bergamu v Italiji na World Cheese Awards, največje svetovnem ocenjevanju sirov, dobili najvišje ocene in temu primerna priznanja. Žuža in Milan sta začrtala pot prepletanja tradicije, sodobnih in novih prijemov na Pustotnikovi kmetiji in sirarni, danes je to uspešna družinska zgodba družinskega podjetja, nikakor pa ne edina zgodba o uspehu iz Poljanske doline. Zgodbe o uspehu pa lahko v občini s ponosom predstavljamo in širimo širom po Sloveniji in tudi zunaj nje.
Hiša generacij sprejela prve stanovalce
Prve uporabnike je pozdravil tudi župan Milan Čadež, ki je nadvse zadovoljen s sodelovanjem s CSS Škofja Loka in skupno rešitvijo kako poskrbeti za starejše v občini. Na ta način bodo najbolj razbremenjeni svojci starejših, za katere sicer skrbijo v domačem okolju, predvsem v času dopustov ali drugih odsotnosti, starejši pa se bodo tako lahko seznanili z institucionalnim varstvom, da se bodo lažje odločili, če bi potrebovali stalno namestitev. Skupaj bo v Hiši generacij devet zaposlenih, ta čas si delno zaradi uvajanja v novo organizacijo dela pomagajo z zaposlenimi iz CSS Škofja Loka, razpisano pa je še eno delovno mesto za srednjo medicinsko sestro. Vloge za začasno namestitev so na voljo na spletni strani CSS Škofja Loka in občine, več informacij glede sprejema pa je mogoče dobiti na telefonski številki 04 620 72 04.
