Aktualno

17.12.2019

Okrogla miza

Divje zveri povzročajo hude pokole na drobnici in s tem upad pašne reje ter zaraščanje zelene kulturne krajine, saj je sobivanje z zvermi v alpskem iz predalpskem svetu zgodovinsko izpričana utopija. Razpravljavci so si bili enotni, da so zaradi ogroženosti osnovnega bivanja in kmetovanja prvič v zgodovini vse kmečke organizacije stopile skupaj z istim ciljem, poenotene v iskanju rešitev, ki so: določitev dopustnega števila zveri, rajonizacija primernih območij za divje zveri, ki jim v predalpskem in alpskem prostoru ni mesta, ter ureditev zakonske podlage za hitrejše izdajanje odločb za odstrel in ureditev rednega upravljanja. Roman Žveglič iz Sindikata kmetov Slovenije je izpostavil, da je število zveri postalo nesprejemljivo visoko, volkovi so državna lastnina, edini deležniki, ki nosijo posledice, pa so kmetje, ki živijo od svojega dela in ob mesecu ne dobijo plače za razliko od pristojnih uradnikov, ki jim je za težave kmetov vseeno. Vsiljujejo se zaščitne ograje, pri čemer se zanemarja dejstvo, da se poleti živina pase ponoči, da je zaradi majhnosti kmetij povprečen kmet še zaposlen in si ne more privoščiti še dodatne večurne obveznosti umikanja živali iz paše na prostem, za kar tudi ni na voljo potrebne dodatne delovne sile. Zato zaščita ni rešitev, kot tudi niso rešitev odškodnine. Roman Savšek iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije je opozoril na drastičen upad števila rejcev in rejnih živali: »Leta 2009 smo redili 170 tisoč živali, danes le 120 tisoč, kapaciteta prostora pa je 500 tisoč živali.« Ravno nasprotno pa je stanje glede zveri, saj je njihovo število drastično naraslo, kulturna krajina se zarašča, kot taka za turista ni zanimiva, zato ni mogoče dopustiti, da se zveri širijo na območja, kjer jih zadnjih 50 let ni bilo.  Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov je izpostavil neobvladovanje problema, saj so odločevalci povsem zašli v slepo ulico, lokalne skupnosti imajo premalo besede, ne spoštuje se zasebna lastnina, ne upošteva se dejstvo, da bo pokrajina ostala zelena le pod pogojem, da jo bo še naprej obdelovalo tisoče pridnih rok. Gostitelj okrogle mize župan Milan Čadež je ponovno izpostavil, da morajo prvo in zadnjo besedo pri odločanju o svojem prostoru imeti lokalne skupnosti in ni je evropske direktive, ki bi lahko kratila svobodo in ustvarjanje v teh krajih. Nič ne pride samo od sebe, imamo samo, kar naredimo z lastnimi rokami. Zato je pozval, da bi moral biti 17. december prelomen dan, po katerem se ne bomo več spraševali, ali bomo na našem podeželju res morali opustiti kmetovanje, ampak mora današnja okrogla miza pustiti jasno sporočilo, da bomo v teh krajih delali naprej, še naprej obdelovali podeželje, še naprej vzrejali drobnico. Volka pa v teh krajih ne bo.   Mag. Stane Bergant, ki je v Bruslju predstavil peticijo za zmanjšanje zveri v Sloveniji, je povedal, da je največji problem v evropski habitatni direktivi iz leta 1992, ko so bile zveri na robu izumrtja, pravni red pa jih kljub skokovitemu povečanju populacije še vedno strogo varuje, kar izkoriščajo tisti, ki na zvereh nekaj pridobijo in zaščito zlorabljajo tudi za populistično kupovanje glasov in to z davkoplačevalskim denarjem. Tudi nevladne organizacije ne nosijo nobenih posledic nastalega stanja. Zanemarja se, da v alpskem svetu z razpršeno poselitvijo ni mogoče urediti zaščitenih pašnikov, živinoreja je zaradi naravnih danosti edina sprejemljiva panoga obdelave, kmetije so premajhne, zato je trud kmetov za obdelovanje podeželja toliko večji. Zaradi uničevanja sadov njihovega dela se motivacija ob vsakem pokolu domačih živali zmanjšuje, predstavlja pa tudi psihičen problem, saj je videti takšno trpljenje domačih živali hud stres za družino in otroke. Izpostavil je še, da je glavni cilj prepričati novo oblast EU da je prezasičenost območja z zvermi velik problem, zaskrbljujoče pa je, da domača politika ne ustvari pogojev za učinkovito upravljanje z divjimi zvermi. Pogreša tudi proaktivnost evropskih poslancev, a čeprav politika napako že priznava, pa srednji birokratski sloj, ki izvaja postopke, še vedno vztraja pri slepem ščitenju zveri. »Ob deratizaciji, ki poteka na krut način, se nihče nič ne vpraša, ko pa pridejo škodljivci na podeželje in začno uničevati sadove našega dela, pa nekateri nasprotujejo odstrelu. Kmet nosi vse negativne posledice napada na lastnino, kratena mu je večstoletna pravica do kmetovanja, ustavna pravica do enakosti, pravica do varnosti, pravica do dela, nekateri pa pričakujejo, da bo kar tiho.«  Miha Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je opozoril na napačno mišljenje, da lahko narava sama sebe regulira brez ukrepanja in dodal, da smo v Sloveniji že soočeni s tropi mešancev. Povedal je, da habitatna direktivna govori le o ščitenju zveri na njihovem naravnem območju ter izpostavil nedelovanje zaščitnih ograj v alpskem prostoru in nujnost določitve prioritete za naše podeželje, ki so jo denimo Avstrijci prepoznali v turizmu. Vso podporo prizadevanjem razpravljavcev je izrazil tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije. Ivan Mavri, predsednik pobude za odstranitev nevarnih zveri, je izpostavil, da na podeželju ne živijo le kmetje, ampak tudi drugi ljudje, ki cenijo svoje kraje, kar dokazuje tudi v zgolj petih dneh zbranih 3000 podpisov podpornikov. Lado Dolenc iz LD Poljane in Marko Gasser iz Železnikov sta bila kritična do Zavoda za gozdove zaradi njihovega neukrepanja, slednji je izpostavil tudi problematičnost njihovega predloga za razširitev osrednjega območja medveda. Da Zavod za gozdove sploh ne upravlja s pravimi podatki o dejanskem številu zveri, je opozoril Janez Demšar iz Škofje Loke. Janez Miklavčič iz LD Poljane pa je izpostavil, da se kljub odrejenemu odstrelu ohranja tri četrtine naravnega letnega prirasta volkov, kar pomeni nadaljnje naglo povečevanje populacije volka. Rejec Janez Bogataj iz Žetine, ki je letos v domači občini utrpel največ škode zaradi pokola volkov, je bil kritičen do zaščitnih ukrepov, da so težava tudi odškodnine, ki jih do sedaj še ni bilo, predvsem pa gre poudariti njegovo vprašanje: »Zapadel je prvi sneg, množične sledi volkov so bile le 50, 60 metrov od dvorišča. Bom moral otroka vedno imeti na očeh, ko bo zunaj? Kam nas je to pripeljalo?«

Preberi več

2.12.2019 Foto: Tinkara Kavčič

Rezultati likovno - literarnega natečaja za učence OŠ

Do 8. novembra 2019, ko se je zaključil rok za oddajo del, je na sedež Občine Gorenja vas - Poljane prispelo 79 likovnih in 7 literarnih del. Med likovnimi deli je bilo tudi 11 skupinskih s po dvema, tremi ali štirimi člani, med literarnimi deli so bila tri skupinska s po tremi člani. V likovnem delu natečaja je skupaj tako sodelovalo 98 učenk in učencev, v literarnem pa 13.  Komisijo, ki je ocenjevala prispela dela, so sestavljali: Saša Prosen in Boris Oblak (likovni del) ter Anica Kumer in Polona Peternelj (literarni del).    NAGRADO ZA LIKOVNO DELO so prejeli: nižja stopnja (1.‒5. razred): LUCIJA GANTAR, 1. razred, OŠ Poljane, mentorica DANICA ALBREHT                                                                  SARA OBLAK, 2. razred, OŠ Poljane, mentorica IRMA ČADEŽ                                                                  EMA KREK, 5. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN višja stopnja (6.‒9. razred): TJAŠA JANČIČ, 6. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN                                                                   LEJLA VITA RIHTARŠIČ, 8. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN                                                                   NASTJA DOLENC, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN NAGRADO ZA LITERARNO DELO so prejeli: višja stopnja (6.‒9. razred): SUZANA DEBELJAK, ANA KOS in LARA MOŽINA, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica BARBARA LEVSTEK                                                                  NINA FRELIH, 9. razred, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, mentorica NINA DOLENC                                                                  LARA OBLAK, ANJA LUZNAR in ANA MAROLT, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica BARBARA LEVSTEK Iskrene čestitke vsem nagrajenim in veliko uspeha tudi v prihodnje.

Preberi več

25.11.2019 Prejemniki priznanj občine za leto 2019 (z leve proti desni): Martina Jelovčan, POŠ Lučine, Tomaž Jenko, KK Gorenja vas, Marija Možina, STEG Poljanska dolina 1, Milan Čadež, župan, Vinko Verčič, Ciril Istenič, Jerneja Bonča, Rožle Reven

Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2019

Pričeli smo z Zdravljico, ki jo je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Župan Milan Čadež je v pozdravnem nagovoru spregovoril o največjih investicijah letošnjega leta in se ob tem zahvalil vsem, ki so pripomogli k učinkoviti in pravočasni izvedbi projektov. Prireditev se je nadaljevala z muzikalom Mamma Mia v izvedbi sedanjih in nekdanjih učencev OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pod vodstvom učiteljice Neže Erznožnik. Z izvedbo v poljanskem narečju so navdušili obiskovalce, ki so jih nagradili z bučnim aplavzom. Tik pred pričetkom podelitve nas je z avtorsko skladbo Hane Oblak »Dihaj svoj zrak« razveselili še Hana Oblak in Kristina Ferlan. Sledil je najbolj slovesen del prireditve, in sicer podelitev priznanj za leto 2019. Plaketi občine sta prejela Košarkarski klub Gorenja vas za razvoj in dosežke v preteklih 50-ih letih ter Podružnična šola Lučine za vpetost v življenje na Lučinskem. Priznanja občine so prejeli Jerneja Bonča za sooblikovanje kulturne podobe Poljan, Ciril Istenič za sooblikovanje duhovne podobe župnije Javorje, Vinko Verčič za upravljanje vaškega vodovoda Zlati izvir ter STEG Poljanska dolina 1 za širjenje skavtskih vrednot med mladimi na Poljanskem. Priznanje župana občine je letos prejel Rožle Reven za kolesarski podvig do Kitajske.

Preberi več

21.11.2019

Utrinki iz odprtja nove športne dvorane v Gorenji vasi

Izgradnja športne dvorane v Gorenji vasi predstavlja največjo naložbo v zgodovini Občine Gorenja vas – Poljane. Slavnostno odprtje je bilo težko priča­kovano in odlično obiskano, program pa prisrčen in izviren. Športna dvorana pomeni pridobitev tako za učence gorenjevaške osnovne šole kot za širšo lokalno skupnost in za številna zelo aktivna športna društva. Tako šola kot športna društva so z novo športno dvorano pridobila kakovostne prostore za športno vadbo. Ta omogoča sočasno vadbo kar trem najemnikom hkrati. Opremljena je z najsodobnejšo športno opremo in zgrajena po konceptu energetsko varčne nizkoenergetske stavbe, ki se ogreva na lesno biomaso iz nove centralne kotlovnice, ki ogreva celotni šolski kompleks. Osnovna šola je poleg nove športne dvorane pridobila tudi novo prostorno parkirišče in novo športno igrišče.  

Preberi več

11.11.2019 Manca Peternelj, dr. dent. med., in Klavdija Pivk, dipl. m. s. (Foto: Jana Oblak)

Odprtje nove zobne ambulante za otroke in odrasle Mance Peternelj, dr. dent. med.

Ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., je začela z  delovanjem na začetku letošnjega leta. S septembrom pa je bil program v povečanem obsegu 70 % namenjen otroškemu zobozdravstvu, 30 % pa programu za odrasle. Do sedaj je zobna ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., začasno gostovala v ambulanti dr. Olgice Mijatović v novem prizidku zdravstvenega doma, konec avgusta pa je bila s strani Osnovnega zdravstva Gorenjske končana celovita prenova nove ambulante v prvem nadstropju starega dela objekta. Direktor OE ZD Škofja Loka, prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. spl. med., je ob odprtju na kratko opisal obnovitvena dela in program nove zobne ambulante ter poudaril, kako pomembno je medsebojno sodelovanje med občino in Osnovnim zdravstvom Gorenjske. Tudi župan Občine Gorenja vas – Poljane, Milan Čadež, je potrdil pomembnost medsebojnega sodelovanja, pohvalil vse, ki so se kakorkoli trudili pri tej novi pridobitvi in obljubil, da se bo občina še naprej trudila zagotavljati prostore in širiti program, kjer je to potrebno. Ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., je zadolžena za izvajanje sistematskih pregledov za OŠ Poljane ter podružnično šolo Javorje in vabi k vpisu vse otroke šolskega okoliša OŠ Poljane, tretjina njenega programa, ki je namenjen tudi zobozdravstvu odraslih, pa je že zasedena. Zobozdravnica poudarja, da je potrebno dati več pozornosti na zobno preventivo. Staršem svetuje, da vpišejo svoje malčke na prvi pregled že od 1. leta starosti dalje in da ni potrebno čakati do dopolnjenih treh let. Čestitke ob odprtju in uspešno delovanje želimo še naprej.

Preberi več

18.10.2019 Zdravstvena postaja Gorenja vas

Novi zdravstveni programi v Zdravstvenem domu Gorenja vas

V mesecu avgustu je bila podeljena nova koncesija za področje zobozdravstvene dejavnosti za odrasle v skupnem obsegu 1,00 programa. Koncesija se je v obsegu 0,5 programa dodelila Zobozdravstvenemu centru Javh, d.o.o. ter v obsegu 0,5 programa zobozdravstvu Rok-Lab, zobozdravstvo d.o.o., ki delujeta v novem delu gorenjevaškega zdravstvenega doma. Občani, ki so bili vpisani pri dr. Olgici Mijatović, se torej lahko prepišejo k enemu izmed obeh novih koncesionarjev.  V mesecu septembru se je prav tako širil program na področju otroškega zobozdravstva pri zobozdravnici Manci Peternelj, ki je zadolžena za izvajanje programa za OŠ Poljane, ambulanta Jute Pisk pa je zadolžena za izvajanje programa na območju OŠ Gorenja vas. Manca Peternelj vse otroke šolskega okoliša OŠ Poljane vabi k vpisu, tretjina njenega programa, ki je namenjen tudi zobozdravstvu odraslih, pa je že zasedena. Ambulanta deluje od septembra v prenovljenih prostorih v prvem nadstropju zdravstvenega doma Gorenja vas. V prihodnjem letu se načrtuje širitev programa družinske medicine, v ta namen je Občina Gorenja vas – Poljane, že izvedla preureditev ambulante dr. Nadje Šubic, kjer je urejena dodatna ordinacija. S posebnim zadovoljstvom sporočamo, da se je za delo v zdravstvenem domu Gorenja vas odločil tudi novi zdravnik dr. Marko Možina, ki je od 7. 10. 2019, zaposlen pri dr. Nadji Šubic. Občina v prihodnjih letih načrtuje ureditev novih, sodobno opremljenih ambulant družinske medicine v prostorih nekdanje lekarne, za kar je že v polnem teku priprava potrebne projektne dokumentacije.

Preberi več

27.9.2019

Dosežki Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas

Šola je prejela tudi posebno priznanje za najbolj kulturno šolo med velikimi osnovnimi šolami. Priznanja podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Poleg dosežkov na kulturnem področju pa je šola prejel tudi bronasto plaketo za naj športno šolo v šolskem letu 2018/19. Priznanja na področju športa podeljuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Iskrene čestitke učencem in njihovim mentorjem za delovanje in dosežke na kulturnem in športnem področju.

Preberi več

20.9.2019

Občina ukrepa zaradi napadov volka

V juliju je občina prejela v mnenje predlog Agencije RS za okolje za odstrel zgolj enega volka, kakor je predlagal Zavod za gozdove RS. Občina je naslednjega dne odgovorila, da postopki trajajo predlogo in izrazila dvom o učinkovitosti predlaganega ukrepa. Kljub temu je ARSO 23. 7. 2019 izdal dovoljenje za odstrel zgolj enega volka na območju naše in še treh sosednjih prizadetih občin. Ker so se napadi stopnjevali, je občina 13. 9. 2019 pripravila novo vlogo za odstrel dodatnih petih volkov, ki sta jo sopodpisali tudi občini Železniki in Cerkno ter Pobuda za odstranitev nevarnih zveri. V njej smo izpostavili nesprejemljivo eksponentno povečevanje škode zaradi napadov volka ter neodgovornost pristojnih, da se zaščiti premoženje in varnost lokalnega prebivalstva, kar je v ostrem neskladju s socialnimi koristmi, javnim interesom in ustavnimi pravicami državljanov prizadetih lokalnih skupnosti. Posebej je potrebno jasno izpostaviti, da lokalna skupnost predhodno nikoli ni bila vprašana za mnenja, kaj šele za dovoljenje o naselitvi in širitvi populacije katerekoli vrste divje zveri, kot je bilo že navajano v medijih. Posebej smo zaskrbljeni zaradi neodzivnosti ministrstva glede sofinanciranja šolskih prevozov na gozdnatih območjih, saj še vedno nimamo niti navodil za pripravo vloge, kaj šele, da bi nam bila dodeljena kakršnakoli sredstva, deležni smo zgolj očitkov, da nismo pripravljeni sobivati z divjimi zvermi. Danes se je na območju občine Gorenja vas – Poljane zgodil nov večji napad, ki je po obsegu primerljiv z napadom v Dolenji Žetini 12. 9. 2019, saj smo bili zjutraj priča novemu številčnemu pokolu plemenske drobnice. Po doslej zbranih podatkih gre za 16 živali, ocenjujejo pa, da je škoda še precej večja, saj so tudi pri večini pobegle drobnice poškodbe velike. Občina nastale razmere ocenjuje kot v celoti nedopustne, zato že pripravlja novo vlogo za odstrel še dodatnih petih volkov, saj lokalna skupnost želi ravnati izključno v interesu svojih občanov, ki si zaslužijo kvalitetne pogoje za življenje in delo, za kar si lokalna skupnost z dragimi in obsežnimi projekti prizadeva že ves čas svojega obstoja. Pričakujemo, da bodo odločevalci pozive lokalne skupnosti tokrat vzeli resneje in ukrepali odgovorno in predvsem hitreje.

Preberi več

11.9.2019 Podpis pogodbe: Gorenjska gradbene družbe Stanislav Remic, direktor Direkcije za vode Tomaž Prohinar in župan občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež. (Foto: Jana Oblak)

Slovesen podpis gradbene pogodbe

Kronologija poplavne ureditve Poljan: Po poplavah v oktobru 2014 je občina pristopila k izdelavi Hidrološko-hidravlične študije Poljanske Sore na odseku mimo Poljan z ureditvijo sotočja in struge Ločivnice. V decembru 2014 je bil osnovni nabor ukrepov predstavljen ministrici za okolje in prostor, ki je predlagala umestitev investicije v vodni sklad Ministrstva za okolje in prostor. V letu 2015 je občina pristopila k izdelavi projektne dokumentacije, izdelan in potrjen je bil projekt nabora vodnogospodarskih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti, v začetku leta 2016 pa še projekt za novo ureditev prometnic na območju posega. Na podlagi projektne dokumentacije je občina pristopila k izdelavi investicijske dokumentacije, prva faza slednje je bil DIIP – dokument indentifikacije investicijskega projekta, ki je bil izdelan v juniju 2016, 6. 12. 2016 pa potrjen s strani Sklada za vode Ministrstva za okolje in prostor. 12. aprila 2017 je bil v Šubičevi hiši podpisan Sporazum o sofinanciranju projekta »Ukrepi za povečanje poplavne varnosti Poljanske Sore na območju Poljan nad Škofjo Loko«, ki so ga podpisali Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar in župan občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež. Pri podpisu sporazuma so bili prisotni tudi generalni direktor Direktorata za vode in investicije na MOPu Leon Behin, vodja Sektorja območja zgornje Save Direkcije za vode iz Kranja Urban Ilc, Rok Fazarinc iz nosilnega projektantskega podjetja Izvor, d.o.o.. V juniju 2017 je občina izdelala drugo fazo investicijske dokumentacije PIZ –predinvesticijska zasnova projekta, ki jo je po dveh krogih dopolnitev Sklad za vode pri MOPu potrdil šele 30. 8. 2018. Vzporedno je občina pridobivala projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenih dovoljenj, projekt PGD je bil zaključen v avgustu 2018, na osnovi česar je bilo 20. 9. 2018 tudi izdano gradbeno dovoljenje za izvedbo protipoplavnih ureditev. Pridobitev gradbenega dovoljenja je bila mogoča, ker je občina predhodno na osnovi izdelane posebne študije o možnih pomembnih vplivih na okolje pridobila sklep Agencije Republike Slovenije za okolje da za investicijo ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Poleg tega je bil pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja predhodna pridobitev vseh zemljišč za izvedbo ukrepov, ter vseh soglasij k projektnim rešitvam, za nekatere je bilo potrebno izvesti več krogov usklajevanj. Občina je ločeno pridobivala projektno dokumentacijo za izvedbo novega poplavno varnejšega ločno oblikovanega mostu čez reko Soro z daljšim razponom brez vmesnih opornikov, ki je bila zaključena v decembru 2018. 20. 6. 2019 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo mostu. Občina je v vmesnem času pridobila tudi projektno dokumentacijo za izvedbo novega krožišča na mestu sedanjega semaforiziranega križišča, PZI projekt za izvedbo del je bil zaključen v decembru 2017, recenziran 11. 6. 2018, sofinancerski sporazum o izvedbi investicije, pa je občina z ministrstvom za infrastrukturo podpisala 5. 9. 2018. Na podlagi izdelane projektne dokumentacije in potrjenega PIZ investicijskega dokumenta je občina v septembru 2018 vložila v potrditev še zadnjo, tretjo fazo, investicijske dokumentacije – elaborat IP (investicijski program), ki sta ga ministrstvo in direkcija potrdila v februarju 2019. Občina je v vmesnem času na osnovi PZI dokumentacije za izvedbo del pripravila tudi celotno razpisno dokumentacijo za objavo javnega naročila. Na podlagi pregleda s strani pravne službe MOP in Direkcije za vode je bila razpisna dokumentacija potrjena v aprilu 2019. Direktor Direkcije za vode RS pa je 30. 4. 2019 izdal še pooblastilo občini za objavo javnega naročila za izvedbo vseh del z odložnim pogojem, da se odločitev o izbiri izvajalca del ne sme objaviti pred zagotovitvijo celotnih potrebnih sredstev v državnem proračunu. Na tej osnovi je bilo 13. 5. 2019 na portalu javnih naročil objavljeno javno naročilo, ki se je na zahtevo zainteresiranih ponudnikov po podaljšanju roka za predložitev ponudb izteklo 3. 7. 2019. V vmesnem času je potekalo usklajevanje investicijskega programa. Potrjeni investicijski program je bil osnova za spremembo Načrta razvojnih programov državnega proračuna, ki ga je Vlada RS sprejela 31. 7. 2019. Na osnovi navedenega je občina 13. 8. 2019 na portalu javnih naročil objavila Odločitev o oddaji naročila in o izbiri izvajalca del za poplavno varnost Poljan, pritožbeni rok pa se je iztekel v pretekli ponedeljek, 26. 8. 2019. Ker ni bilo vložene nobene pritožbe, je izbira izvajalca del pravnomočna. Izbrani izvajalec del je Gorenjska gradbena družba Kranj, ki je med šestimi prejetimi ponudbami posredovala najnižjo ponudbo v višini 2.919.010,71 evrov z DDV. Direkcija RS za vode bo prispevala tri četrtine vrednosti investicije, razliko pa bo zagotovila občina, ki je v letu 2017 z lastnimi sredstvi že izvedla izgradnjo poplavno varnejšega mostu na lokalni cesti čez Ločivnico pri Gostilni Na Vidmu. V navedena dela še niso vključeni stroški prestavitve električne napeljave in trafo postaje pri mostu čez Soro, ki ga financira Elektro Ljubljana, ki tudi ločeno pridobiva gradbeno dovoljenje za prestavitev električne infrastrukture. Na osnovi vsega navedenega utemeljeno pričakujemo, da se bo po podpisu gradbene pogodbe in uvedbi izvajalca v delo gradnja protipoplavnih ukrepov pričela izvajati še letos, zaključena pa naj bi bila v dobrih dveh letih. Med gradnjo se bo potrebno prilagajati tudi nekajmesečni prepovedi posegov v vodotok zaradi zahteve Zavoda za ribištvo in Agencije za varstvo narave RS, saj je vodotok Poljanske Sore na območju posegov pod varstvom Nature 2000.

Preberi več

Poljanska cesta 87

04 518 31 00

info@obcina-gvp.si