Aktualno
Informacije za občane - 6. 8.
Danes je odprt Zbirni center Todraž, kamor lahko občani odložijo odpadke. Zbirni center bo odprt tudi jutri. Vodo na vseh javnih vodovodih je do nadaljnjega potrebno pred uživanjem še vedno prekuhavati. Pozivamo vse občane k racionalni porabi vode na saj je raven vode v vodohranu Gorenja vas pod kritično mejo in zato lahko pride do izpada vodovodnega omrežja. Izpiranje in čiščenje objektov in dvorišč s pitno vodo je do nadaljnjega strogo prepovedano.
Večino težav po občini zasilno odpravljenih
Na območjih gasilskih društev Sovodenj, Lučine, Javorje, Trebija in Hotavlje so se gasilci uspeli prebiti do skoraj vseh domačij ter pomagali vzpostavljati zasilne cestne povezave. Jutri bodo tako člani teh društev pomagali gasilskima društvoma v Poljanah in Gorenji vasi, ki bosta nadaljevali s sanacijo najbolj prizadetih delov obeh območij. V Poljanah ostajajo jutri na deloviščih na regionalni cesti pri »podpečinskem ovinku« pri Poljanah, v Žabji vasi ter v Srednji vasi, kjer bodo pomagali pri reševanju plazu na regionalni cesti pri Čudetu. Zaprte ostajajo ceste Poljane–Delnice (zaradi porušenega mostu) in naprej proti Javorjam, Srednja vas–Dolenja/Gorenja Brda, Poljane–Žabja vas in Poljane–Smoldno. V Gorenji vasi se bo nadaljevalo z delom na vseh deloviščih, največji ostajata območje Poljanske ceste, na katero je z Blegoške ulice deroča voda nanesla material in zalila stanovanjske hiše ter območje domačij na Poti na Pretovč. Danes so gasilci skupaj z zaposlenimi sanirali območje pri Brodarju na Gorenji Dobravi, na Trati »v Grapi«, odpirali so propuste na vseh državnih in občinskih cestah, očistili in uredili prostore vrtca, šole in športne dvorane, ki jih je zalil bližnji potok in nanesel pesek ter drug material.Zaprta ostaja cesta Gorenja vas–Hlavče Njive. Jutri bodo gasilci še čistili cestišča in propuste, najbolj kritične odseke pa si je že danes ogledal tudi geolog, zato da bodo lahko na občini čim prej pripravili načrte za sanacijo. Vodo na vseh javnih vodovodih je do nadaljnjega potrebno pred uživanjem še vedno prekuhavati. Vse občane pozivajo k racionalni porabi vode, saj je raven vode v vodohranih Gorenja vas in Poljane pod kritično mejo, zato lahko pride do izpada vodovodnega omrežja. Izpiranje in čiščenje objektov in dvorišč s pitno vodo je do nadaljnjega strogo prepovedano. Gasilci bodo jutri sicer čistili cestišča, vendar bodo vodo črpali na predhodno določenih mestih, kjer vodooskrba ni ogrožena. Kot je povedal poveljnik gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas - Poljane Roman Kokalj, je več kot 150 gasilcev v dveh dneh opravilo veliko delo, sploh glede na dejstvo, da se s tovrstno intervencijo v tako velikem obsegu še niso soočali. Župan Milan Čadež pa je izpostavil: »Za nami je preizkušnja, ki je generacije ne pomnijo. V Poljanski dolini so bile pred skoraj sto leti septembra 1926 poplave, v katerih je deroča voda porušila mostove, mline, sprožili so se številni plazovi. Tokrat je bilo še huje kot leta 1926, s tem da je po 100 letih infrastruktura na območju občine bistveno boljša. Ljudje takrat niso imeli tako dobro opremljene in organizirane službe, kot so gasilci. Iskrena hvala v mojem imenu in imenu sodelavcev. Prenesite to zahvalo na svoje fante, ljudje so vam za opravljeno delo hvaležni. Čaka nas še veliko dela, prepričan sem, da bomo to izpeljali, kot smo vedno doslej, tudi leta 2014, ko nas je najprej prizadel žledolom, nato pa še poplave. Stokrat hvala vsem, ki delamo za dobro naših ljudi tudi takrat, ko je najteže.« Do nadaljnjega še vedno obstaja nevarnost proženja plazov, prav tako sta regionalni cesti Škofja Loka–Žiri in Trebija–Sovodenj prevozni le promet z osebnimi vozili v nujnih primerih. Za občane v nujnih primerih ostaja vzpostavljena telefonska številka Civilne zaščite 031 609 227, v primeru nedosegljivosti pa številka 112.
Naravne nesreče takih razsežnosti v občini ne pomnimo
Primož Kokalj, poveljnik Civilne zaščite Občine Gorenja vas - Poljane, je poudaril, da je katastrofalno neurje prizadelo celotno območje občine in da tovrstne nesreče takih razsežnosti ne pomnijo. Največ škode je neurje povzročilo v Gorenji vasi in Poljanah z okolico, kjer tudi danes na terenu ostajajo vse razpoložljive ekipe, več kot 150 gasilcev s pogodbeniki z gradbeno mehanizacijo. Največ težav so imeli ob naraslih vodah občani s poplavljanjem stanovanjskih hiš in drugih objektov, plazenjem terena, zasuvanjem hiš ter s poškodovanimi in neprevoznimi cestami. Cesta v Javorje je zaradi poškodovanega mostu neprevozna, država je obljubila postavitev pontonskega mostu. Zahvalil se je gasilcem, pogodbenikom z gradbeno mehanizacijo ter posameznikom, ki sodelujejo pri reševanju oziroma odpravljanju posledic, ki so in še vedno ravnajo samozaščitno in z veliko mero strpnosti. Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas - Poljane Roman Kokalj je izpostavil, da so bile prve ekipe gasilcev na terenu že kmalu po eni uri zjutraj, zaradi narasle Sore pa so se sirene v Gorenji vasi oglasile okrog druge ure zjutraj. Na terenu je bilo 152 gasilcev iz vseh sedmih gasilskih društev v občini s pogodbeniki z gradbeno mehanizacijo. Na jutranjem sestanku so poveljniki gasilskih društev predstavili stanje na terenu. Čez dan sanirajo plazovite terene, vodotoke in sproščajo cestišča, največ dela imajo gasilci v Poljanah in Gorenji vasi. Opozoril je, da bi bila škoda lahko, če bi občani redno vzdrževali propuste in redno čistili vodotoke, precej manjša. Župan Milan Čadež je izpostavil, da so bile poplave leta 1926 prav tako izjemne, saj je odneslo vse mostove, žage in mline po Poljanski dolini, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Po 100 letih se je količina padavin ponovila. Hvaležen je, da je bila intervencija kljub njegovi odsotnosti, saj mu je poplavilo hišo brez dostopa do Gorenje vasi, izredno dobro izvedena. Izpostavil je, da bi bile posledice lahko še hujše, vendar je infrastruktura, ki so jo prizadele poplave, izgrajena v občini v zadnjih letih, izjemno dobro narejena. Največ težav je deževje povzročilo tam, kjer je bil poseg človeka v naravo prevelik, tudi pred leti po poplavah obnovljeni Hotovlji, v Poljanah je bila protipoplavna sanacija izjemno dobra, zato škoda ni tako velika. Zaveda se obsežnosti nesreče, boji pa se predvsem za prebivalce tistih hiš, ki jim grozijo plazovi ter posedanje dovoznih cest. Pri tem bodo potrebovali veliko pomoč države. Zahvalil se je gasilskim ekipam, drugim sodelujočim v intervenciji ter ekipi občine, prosi pa za pomoč vojske, saj sanacije ne bodo uspeli izvesti le s svojimi ljudmi ter kapacitetami. Prva skrb je varnost objektov, nekateri so resno ogroženi, je izpostavila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec, grozijo jim hudi plazovi z več tisoč kubikov materiala, katerih sanacije si ne znajo predstavljati, več zaselkov še vedno nima dostopne ceste v dolino, evakuirane so bile tri družine – v Poljanah in na Trati v Gorenji vasi, uničenih je več kot 40 kilometrov lokalnih cest, intervencijo pa so močno ovirali tudi plazovi na regionalni cesti, ki jih upravljavec ni uspel očistiti. To je s silovitimi napori gasilcem in pogodbenikom z gradbeno mehanizacijo uspelo šele zvečer. Po njenih besedah je skrajni čas, da se k takim sanacijam intenzivno in sistematično pristopi, zato prosijo za hitro in interventno državno pomoč. Pomočnik načelnika Policijske postaje Škofja Loka Klemen Trček je izpostavil, da je bila včeraj ves dan cesta iz Škofje Loke proti Žirem neprevozna, poplavljena je bila cesta v Zmincu, na več odsekih so na cesto splazile večje količine materiala, kar so uspeli sanirati do večera, ponoči pa je prišlo še do usada v Brodeh, kjer promet poteka po stranski cesti le za osebna vozila. Pozval je vse voznike, naj razen v nujnih primerih ne odhajajo proti Škofji Loki. Plazovi še vedno ogrožajo določene hiše, zato naj se ljudje plazovitim območjem še naprej izogibajo, saj se deževje še ni umirilo. Intervencija na terenu bo potekala do večera, ko se bodo v štabu Civilne zaščite znova sestale ekipe gasilcev in bodo znane informacije o poteku na območju celotne občine.
Nadaljevanje najnujnejšega odpravljanja posledic neurja
Poveljniki gasilskih društev so poročali o stanju po včerajšnjem neurju, dogajanju ponoči in dogovorjen je bil načrt dela za današnji dan z namenom, da se vzpostavi najnujnejša prevoznost cest ter omogoči dostope do še nedostopnih hiš.
Odpravljanje posledic neurja
Tekom dneva so bili poplavljeni in zasuti številni objekti, sprožili so se namreč številni plazovi, ki v več krajih še vedno ogrožajo stanovanjske hiše. Prve gasilske ekipe so bile aktivirane že kmalu po eni uri zjutraj. Ves dan je bilo na terenu več kot 150 gasilcev vseh sedmih gasilskih društev v občini s pogodbeniki z razpoložljivo gradbeno mehanizacijo, ki so čistili ceste in sanirali številne plazove, pri čemer so pomagali tudi številni občani. Več plazov se je sprožilo na cestišče regionalne ceste Škofja Loka–Žiri, ki so jo pristojni uspeli vsaj za silo očistiti, tako da je odprta za nujne primere. Odprt je predor pod Stenom v Škofji Loki, na sedmih mestih po Poljanski dolini je do Žirov vzpostavljen enosmerni promet. Zaprte in neprevozne še ostajajo številne lokalne ceste, okrnjene ostajajo komunikacijske povezave. Gasilci bodo na terenu predvidoma spet zjutraj, ko bodo nadaljevali s čiščenjem in vzpostavljanjem prevoznosti cest ter črpanjem vode iz zalitih objektov. Do nadaljnjega je obvezno prekuhavanje vode na vseh javnih vodovodih v občini, posebej pa v režijskem obratu pozivajo občane na območju naselij Gorenja vas, Dobravšce, Dolenja in Gorenja Dobrava, ki se z vodo oskrbujejo iz vodohrana Gorenja vas, k racionalni porabi, saj so zaloge izjemno nizke.
Razmere ob neurju v občini
Prvi najmočnejši nalivi so območje celotne občine zajeli zjutraj in povzročili poplavljanje stanovanjskih hiš in drugih poslopij, sprožili so se številni plazovi, ki ogrožajo hiše in ceste na območju cele občine. Odrejene so bile evakuacije treh družin. Še vedno je zaprta regionalna cesta skozi Poljansko dolino, od Škofje Loke do Žirov, neprevozna je cesta s Trebije proti Cerknemu. Narasla reka je odnesla most na Volči, zato je neprevozen odsek ceste Volča–Podobeno proti Javorjam. Na občini so URSZR zaprosili za postavitev pontonskega mostu v prihodnjih dneh. Zaradi plazov in podrtega drevja so neprevozne tudi druge lokalne ceste, kar nekaj odjemalcev je brez električne energije, prekinjene so telefonske in internetne povezave, ki še vedno ne delujejo optimalno. Vodo na vseh javnih vodovodih je treba do nadaljnjega prekuhavati. Zaprti so vrtci, pošta, trgovine in podjetja, ambulante v zdravstvenem domu v Gorenji vasi ne delujejo. V nujnih zdravstvenih primerih naj se občani obrnejo na telefonsko številko 112. Reka Sora je po dopoldanskem visokem vodostaju upadla, vendar razmere ostajajo resne, saj še vedno dežuje. Zaradi številnih intervencij gasilci in drugi, ki pomagajo pri reševanju trenutno najbolj urgentnih situacij, ne morejo takoj posredovati, zato pozivamo k strpnosti. Svetujemo, da se občani ne odpravljajo od doma, posebej pazljivo naj spremljajo stanje na plazovitih območjih. Priporočljivo je, da se ne zadržujejo v bližini vodotokov, pazijo naj na svojo varnost in varnost bližnjih ter spremljajo vremenske razmere. Obvestila štaba so objavljena tudi na FB profilu CZ Občine Gorenja vas - Poljane ter na Radiu Sora. V nujnih primerih je na voljo telefonska številka 04 51 83 117, če ta zaradi slabih telefonskih povezav ni dosegljiva, pa se obrnite na številko 112.
Izredne razmere ob močnem deževju
Vsa gasilska društva in razpoložljive enote so na terenu. Številni plazovi ogrožajo hiše in ceste. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trebija je v intervenciji plaz zasul in poškodoval gasilsko vozilo. Občane prosimo, naj ravnajo samozaščitno, se čim bolj samoorganizirajo, saj zaradi številnih intervencij gasilci in drugi, ki pomagajo pri reševanju trenutno najbolj urgentnih situacij, ne morejo takoj posredovati. Svetujemo, da se ne odpravljajo od doma, tudi na delo ne, če ni nujno potrebno, saj so številne ceste po občini, vključno z dostopi v Poljansko dolino iz smeri Škofje Loke, Cerknega in Žirov, neprevozne zaradi poplavljanja, podrtega drevja in plazov. Priporočljivo je, da se občani ne zadržujejo v bližini vodotokov, naj spremljajo vremenske razmere ter pazijo na svojo varnost in varnost bližnjih. Obvestila štaba bodo objavljena na spletni strani občine, na FB profilu CZ Občine Gorenja vas - Poljane ter na Radiu Sora. V nujnih primerih je za občane na voljo telefonska številka 04 51 83 117.
Potrditev osnutka SLR LAS loškega pogorja do 2027
Pri pripravi je bila vključena zainteresirana javnost iz območja občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas - Poljane ter strokovne inštitucije. Verjamemo, da so v dokumentu zbrane potrebe in potenciali območja, ki se jih bo lahko uresničevalo skozi projekte v novem programskem obdobju.
Citrarsko druženje na Gorenjskem
Bogat program z vodenimi ogledi bo potekal vse od 10. ure do poznega popoldneva na več lokacijah v Poljanski dolini. Zaključna prireditev, 9. slovenski citrarski večer "Cvetje v jeseni", bo potekala ob 17. uri na Dvorcu Visoko. Prijave na edinstven dogodek se zbirajo do 1. 9. 2023 preko elektronske pošte neli.zkos@gmail.com ali po telefonu: 051 242 314 (Neli Zidar Kos).
Obudili spomine na film Cvetje v jeseni
Povest, ki jo večina pozna kot celovečerni film Cvetje v jeseni, je bila posneta kot nadaljevanka v treh delih, ki je premiero doživela 21. marca leta 1973. Kasneje so nadaljevanko skrajšali v celovečerni film, ta pa je premiero doživel v istem letu točno šest mesecev kasneje, 21. septembra. Premiera nadaljevanke v marcu, ki je bila v Škofji Loki, je bila tako obiskana, da vsi ljudje niso mogli v dvorano in so jo predvajali v dveh terminih. Izjemen uspeh filma se je nadaljeval z mnogimi nagradami, ki jih je film prejel doma in v tujini. Leta 1973 je na Puljskem filmskem festivalu film prejel tri prestižne nagrade, in sicer dve zlati, Matjaž Klopčič za režijo in Niko Matulj za scenografijo, srebrno pa je prejela Milena Zupančič, ki se je s to vlogo za vedno zapisala v srca Slovencev. Tudi na Tednu domačega filma je Matjaž Klopčič prejel zlato plaketo Metoda Badjura za režijo. Preprosto kmečko dekle, ki je življenje živelo tako, kot so ga nekdaj vsa kmečka dekleta, se zaljubi v Janeza, ki na kmete pride na dopust in oddih. Ljubezen kljub njuni razliki v letih zagori, in ko že vse kaže, da se bo srečno končala, se ob Janezovi snubitvi Meti od same sreče ustavi srce in v njegovem naročju umre. Dokaj neobičajna tematika kmečkega življenja je bila tedaj precej odmaknjena od meščanstva in režiser Klopčič je mojstrsko prikazal preprosto ljubezen, trdo življenje na kmetih, razlike med bogatejšimi kmeti in revnejšimi bajtarji ter odnose med njimi. Film je ravno zato postal eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov. Po petdesetih letih je zato prav, da se ustvarjalci, ki so to Tavčarjevo povest prenesli na filmska platna in televizijske ekrane, ponovno srečajo tam, kjer se je vse začelo. Na Jejlarjevi domačiji. Člani Turističnega društva Stari vrh in Kulturno-zgodovinskega društva Pustote so se tako lotili zahtevne naloge in na svečano praznovanje povabili kar nekaj ustvarjalcev tega kultnega slovenskega filma. Praznovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del se je pod okriljem Kulturno-zgodovinskega društva Pustote odvil na topel poletni večer. Film pod zvezdami, kakor so poimenovali predstavo, se je odvil v Luši, pri Kovkarjevi domačiji, kjer so pred predvajanjem filma Cvetje v jeseni nastopili Francetovi Orgličarji in pevec Janez Triler. Predstavili so se tudi gostje Franci Zajc, producent filma, in Helena Koder, ki je premiero filma v letu 1973 spremljala kot novinarka Televizije Slovenija, obenem pa je bila s filmom povezana tudi preko moža Urbana Kodra, ki je za film napisal nepozabno glasbo. Film, ki je bil predvajan na velikem platnu v idiličnem okolju ob stari kajži, si je ogledalo veliko število ljudi. Sedežev – senenih kock – je bilo precej premalo, da bi sedeli vsi. Pred predvajanjem filma je vse prisotne s filmskega platna pozdravila Milena Zupančič, ki je prizorišče obiskala nekaj dni prej. Vse pohvale prirediteljem tega prvega dela praznovanja, Kulturno-zgodovinskemu društvu Pustote, ki je pripravilo res lep večer. Nadaljevanje praznovanja so naslednji dan začeli s pohodom po poti snemanja filma Cvetje v jeseni. Pohodnikov je bilo kljub vročini in času dopusta več kot sto in z velikim zanimanjem so spremljali predstavitev prizorov na vseh točkah, kjer so se pohodniki ustavili. Sledil je še popoldanski – glavni del praznovanja, ki je potekal na Jejlarjevi domačiji, ko so na dneve snemanja obujali spomine poleg že prej omenjenih Franca Zajca, Helene Koder in Neli Klopčič še igralka Marijana Jaklič Klanjšek ter domača statista, ki sta sodelovala pri snemanju – Ivanka Božnar in Mirko Štibelj. Besedo sta dobila tudi Tone Kokelj, ki se spominja snemanja na domači Jejlarjevi kmetiji, in Janez Šturm, ki je ob pripravi dogodka izvedel še prenekatero zanimivost iz zakulisja snemanja. Ves pogovor pa se je odvijal ob opisovanju in spominih na dneve, preživete pod Starim vrhom, ki jih je ob obisku pred nekaj dnevi prirediteljem zaupala Milena Zupančič. Samo prireditev so spremljali še nekatera imena iz filmskega sveta. Gabrijela Fleischman, ki je sodelovala pri maski, Drago Kočiš, ki je v letu 2012 s svojo ekipo opravil izjemno delo in film obnovil in digitaliziral, pozdravili so tudi Dušana Severja, dolgoletnega sodelavca pri Viba filmu. Program je povezovala Martina Kolenc, ki se je za ta dogodek prelevila v Meto in skupaj z Janezom Pelipenkom kot doktorjem Janezom prireditvi dodala pristen pridih filma Cvetje v jeseni. V programu je sodelovala tudi Barbara Kržišnik, ki je na citre zaigrala vsem poznano nosilno melodijo iz filma, Vito Logar, ki je z lajno poustvaril vzdušje praznika v času Mete in Janeza, ter domači godci, ki so s staro glasbo poskrbeli, da sta se tudi tokrat Janez in Meta zavrtela. Praznik, ki ga ta kultni slovenski film zasluži, so zaključili s prijetnim druženjem. Hermina Jelovčan
Informacija za oškodovance ob suši 2022
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala odločbe zaradi suše v letu 2022, zato vljudno prosimo, da se oškodovanci glede informacij o izdanih odločbah obrnejo na agencijo. Pisna vprašanja lahko naslovite na elektronski naslov skt-pomoci@gov.si ali pokličete informacijske pisarne Agencije RS za kmetijske trge in razvoj na telefonsko številko (01) 580 77 92.
