Aktualno

12.7.2021

Podpis gradbene pogodbe za sanacijo plazov Malenski Vrh

Začetek gradbenih del je predviden za sredino meseca julija, dela pa zajemajo sanacijo štirih plazov in zamenjavo asfalta na 270-metrskem odseku na cesti Malenski Vrh - Gorenje Brdo. Že vse od obilnega deževja pomladi 2019 se območje sooča s problemom plazenja zemljišča, preko katerega poteka prometnica, kljub izvedbi manjših interventnih posegov pa se stanje ne izboljšuje. Zato bomo s pomočjo državnih sredstev za sanacijo plazov izvedli obsežnejšo globinsko sanacijo terena, da ga bomo lahko primerno utrdili za ponovno vzpostavitev ceste. Dela se bodo izvajala pod strokovnim nadzorom geologa, in sicer na osnovi PZI projekta, ki ga je izdelalo podjetje Geotrias d.o.o.. Vrednost gradbenih del znaša 187.578,34 eurov z DDV, izvedena pa morajo biti še v letošnjem letu. Občane vabimo, da spremljajo tudi stanje zapor cest, ki jih občina tekoče objavlja na spletni strani. Vsem uporabnikom navedene ceste se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje zaradi spremenjenega režima prevoznosti ceste.

Preberi več

8.7.2021

Škofjeloško je obiskala ekipa 24ur.com

Je pa to pravo območje za raziskovanje Julijskih Alp, zato so pohodni čevlji obvezna oprema. Vabljeni k ogledu prispevka.

Preberi več

7.7.2021 Posvet z občinami. (Foto: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko).

Župan Milan Čadež se je udeležil posveta predsednika vlade Janez Janša

Po uvodnih predstavitvah dr. Milana Kreka (NIJZ), ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je zbrane v povezavi s prvo tematiko srečanja, to je situacijo s COVID-19 nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša. "Pred sabo imamo jasno sliko, kje smo, imamo tudi natančen pogled v naslednje tedne in mesece. Vemo, kaj se je dogajalo v taki situaciji v prejšnjih valovih in nič drugače ne bo tokrat, razen, da smo soočeni z novimi, bolj kužnimi različicami virusa in da imamo sedaj na voljo dovolj cepiva," je uvodno dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da "smo se včeraj veliko ukvarjali z eksponentno rastjo z delta različico v Afriki. Trenutno tam na cepivo čaka 300 milijonov ljudi, imajo pa 2% cepiv in množično umirajo. Mi pa imamo nekaj sto tisoč doz cepiva, lahko jih izbirate, pa se ne cepimo, hkrati pa v bolnice dobivamo ljudi, ki tudi resno zbolijo za COVID-19 in niso cepljeni, čeprav bi lahko bili," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da sedaj nismo več na tem, da mora svetovna znanost zagotoviti cepivo, EU dovolj proizvodnje, vlada pa distribucijo cepiv, temveč, da je sedaj na vsakem posamezniku, da to izkoristi. "Na nas je, da organiziramo cepljenje tako kot je bilo rečeno. Tisti, ki bo jeseni resno zbolel, ali celo umrl, ker se ni cepil, bo težko krivil vlado, župana, ali kogarkoli za to. Na koncu bomo vsi nosili posledice, če bodo zaprti vrtci, šole, omejena proizvodnja, ustavljanje javnega življenja. Ne le, da bomo psihološko to težko prenesli, ampak bomo s tem zapravili tudi enkratno priložnost, ki jo imamo za okrevanje," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da nam gre trenutno v gospodarstvu dobro. "Na voljo imamo dovolj investicijskih sredstev, kot jih še nikoli nismo imeli v enakem obdobju, ogromno stvari lahko naredimo, a če podjetja ne bodo mogla delati, če bodo omejitve gibanja v Evropi, potem te priložnosti ne bomo izkoristili," je izpostavil. "Veliko je na nas v naslednjih tednih in do 1. septembra mislim, da lahko preprečimo ponovno zapiranje ali pa v veliki meri s precepljenostjo omogočimo, da se bo velik del javnega in gospodarskega življenja nemoteno odvijal naprej," je še poudaril. "Veliko vlad v Evropi že razpravlja o tem, v kolikšni meri narediti cepljenje obvezno. Nekatere države v Evropi se že pogovarjajo o cepljenju otrok, nekatere države bodo uvedle obvezno cepljenje v roku dveh do treh tednov. Pri nas bo to verjetno neskončna razprava in dvomim, da bo Državni zbor zmogel takšne odločitve, poskusimo torej na drug način in naredimo vse, da ljudem dopovemo, da je cepljenje alternativa, ki jo imamo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je verjetno glede cepljenja tudi problem, ker se je doslej govorilo, da se potrebuje 60% precepljenost odraslega prebivalstva, sedaj pa je prišla bolj kužna varianta virusa in ta odstotek ni več dovoljšen. "Ker smo govorili, da je dovolj 60% precepljenost, je marsikdo pomislil, boljše, da se drugi cepijo in se meni ne bo treba. Toda ta kalkulacija ni več realna in to je treba odkrito povedati," je dejal premier. "Prvi val smo obvladali, ker smo stopili skupaj," je še poudaril predsednik vlade in dodal, da je bil takrat tudi v osebnem stiku z županjami in župani. "Slovenija se je takrat postavila na noge in prvi val smo uspešno ustavili, v drugem valu pa se mlajši del populacije ni zavedal nevarnosti in je mislil, da oni niso v nevarnosti, a so vseeno potem škodili drugim," je dejal predsednik vlade. Ob koncu nagovora pa se je tudi zahvalil za vse dobre prakse, ki so jih uvedle posamične občine v zvezi s cepljenjem in promocijo le-tega. "Izmenjajmo dobre prakse, svetujte, kaj je še mogoče narediti, imate veliko izkušenj in ko damo vse te stvari skupaj, se lahko dela lotimo in do jeseni to delta varianto premagamo," je zaključil premier. V drugem delu srečanja pa so predsednik vlade in županje ter župani skupaj z ministri in ministricami spregovorili o javno-finančnih ter razvojnih vprašanjih. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da bo vlada v prihodnjih šestih mesecih obiskala vse slovenske regije, saj kljub predsedovanju "ne nameravamo pozabiti na Slovenijo." Prav tako je dejal, da župane in županje prosi, da že ob dogovarjanju za obisk vlade povedo odprta vprašanja v njihovi regiji ali občini, ki jih lahko ministrstva rešijo že pred samim obiskom. "To se je izkazalo za dobro prakso ob obisku Podravske regije, ko smo že pred obiskom z mize spravili 34 odprtih in perečih zadev," je dejal premier. Prav tako je dodal, da bi se bilo treba v prihodnosti pogovoriti o plačnem sistemu oziroma njegovi prenovi. "Enotni plačni sistem kot okvir je bil dobra ideja in tudi na začetku so bili nameni dobri, a nato je z aneksi, dograditvami, posebnimi dogovori prišlo do razlik," je dejal premier. Kot slabost je izpostavil plačna nesorazmerja. "V državno upravo ne moremo dobiti skoraj nobenega IT-jevca, ker že študent lahko dobi boljšo plačo, kot nekdo, ki je že nekaj časa zaposlen v državni upravi," je dejal predsednik vlade in dodal, da je zato veliko "outsourcanja" IT storitev, vendar pa vseh stvari ni mogoče "outsourcati". Po besedah predsednika vlade tudi zaradi tega in pomanjkanja tovrstnega kadra lahko nastanejo velike težave pri digitalnem prehodu. "Delati bi morali na tem, da se storitveni del javne uprave: zdravstvo, vojska, policija posebej obravnava, ker so to sistemi, ki jih ne moreš spraviti na enotno uravnilovko 60 razredov. Ti sistemi imajo namreč svoje posebnosti," je še dejal premier Janez Janša. Izjava za javnost Predsednik Vlade Republike Slovenije.

Preberi več

5.7.2021 Asfaltirana cesta v Predmostu do Podbregarja. Foto: Anton Debeljak

Redno letno asfaltiranje po krajevnih skupnostih

Skupno bo asfaltiranih 24 odsekov v dolžini dobre 6,6 km, dela pa so se pričela na območju Krajevne skupnosti Poljane, kjer je že bilo izvedeno asfaltiranje prvih treh odsekov: odcep Dolenčice (200 m), odcep Podobeno (400 m) in odcep Podbregar (270 m), na območju Krajevne skupnosti Lučine pa sta bila asfaltirana odsek Prelesje ( 740 m) in odsek Lučine Črnogorc (220 m). Dela se bodo v tem tednu nadaljevala v Krajevni skupnosti Trebija (odcep Hobovše - Travnik) in Krajevni skupnosti Sovodenj (odcep Podjelovo Brdo). Nato se asfaltiranje nadaljuje v Krajevni skupnosti Gorenja vas (odcep Suša in odcep Hlavče Njive). Asfaltiranje po krajevnih skupnostih bo predvidoma zaključeno do konca oktobra.

Preberi več

3.7.2021

Pozor – izbruh mišje mrzlice

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka. Bolezenski znaki se običajno pojavijo dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic. Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev. Kleti, drvarnice, na pol zapuščene hiše so naravna okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino, predstavljajo vir okužbe za ljudi. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorov , ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci. Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodavcev/miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta. Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice Preprečevanje okužb doma: Glodavcem preprečimo dostop v hišo. Varno odstranjujemo ostanke hrane, da ne privabljamo glodavcev. Izvajamo redno deratizacijo. Pred čiščenjem prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. Pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer eno enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devet enotami vode. Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Razkužilo naj deluje najmanj 5 min. Pri   delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom. Preprečevanje okužb pri bivanju in delu v naravi: Pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci in odstranimo ostanke hrane. Hrane ne puščamo na tleh. Ne     pijemo vode iz izvirov v naravi. Ne     poležavamo in posedamo na golih tleh. Skrbimo za higieno rok. Pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh. Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko. Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice. Več informacij o porastu mišje mrzlice najdete na tej povezavi: https://www.nijz.si/sl/porast-misje-mrzlice Podatki spremljanja mišje mrzlice v Sloveniji: https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-hemoragicne-mrzlice-z-renalnim-sindromom-hmrs

Preberi več

2.7.2021 Trak sta prerezala predsednica Krajevne skupnosti Gorenja vas Mirjana Možina in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Foto: Vito Debelak

Namenu slovesno predali Fortunovo brv

Na krajši slovesnosti so kulturni program oblikovali Jan Mrak in Štefan Kejžar na harmoniki z mentorjem Jernejem Hostnikom iz Glasbene šole Škofja Loka. Brv je blagoslovil župnik Župnije Trata - Gorenja vas Gregor Luštrek, trak pa sta prerezala predsednica Krajevne skupnosti Gorenja vas Mirjana Možina in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki sta se z župnikom in državnim sekretarjem v kabinetu predsednika Vlade RS Žanom Mahničem kot prva tudi uradno sprehodila čeznjo do prizorišča osrednje slovesnosti na Trgu Ivana Regna. Sledili so jima člani Folklorne skupine Zala Žirovski vrh ter številni krajani, ki so se udeležili dogodka.    Fortunova brv je bila sicer porušena že ob izgradnji gorenjevaške obvoznice.  Lani septembra je bila podpisana pogodba z izvajalcem del SGP Zidgrad Idrija. Stekla so nadaljnja dela, urejena so bila sidra z ležišči. Jekleno konstrukcijo brvi je v mesecu dni izdelal podizvajalec, podjetje Petrič iz Ajdovščine. Projektant Gorazd Mravlja si je zamislil brv v ločeni izvedbi, ki zaradi večjega pretočnega profila zagotavlja boljšo protipoplavno varnost objekta. Ureditev okolice je oblikovala arhitektka Betka Poljanšek Koman, kamnite elemente je izvedlo podjetje Kamnar. Lani decembra je potekala težko pričakovana postavitev nove jeklene konstrukcije, 29. januarja letos pa je bilo izdano še uporabno dovoljenje. Od tedaj dalje Fortunova brv marsikomu predstavlja bližnjico čez reko v Sestransko vas in na Trato, pomembno pa prispeva tudi k večji varnosti pešcev (in kolesarjev) v prometu na območju Gorenje vasi.

Preberi več

30.6.2021 Prejemniki priznanj občine za leto 2020 z županom Milanom Čadežem (z leve proti desni): Vinko Dolinar, ČD Sovodenj, Pavel Razložnik, mag. Jurij Kumer, Gašper Klinec, ŠD Poljane

Podelitev priznanj občine za leto 2020

Plaketo občine za organiziranje in razvoj športa v preteklih 50-ih letih je za Športno društvo Poljane prevzel njegov predsednik Gašper Klinec. Priznanja občine pa so prevzeli:- mag. Jurij Kumer za prispevek k razvoju kmetijstva ter vaške in kultirne podobe Hotavelj, - Pavel Razložnik za dolgoletno vodenje štaba Civilne zaščite občine, ter - za Čebelarsko društvo Sovodenj predsednik Vinko Dolinar, za 60-letno čebelarjenje s kranjsko sivko na sonareven način. Zaradi zadržanosti se slovesne podelitve priznanj nista udeležila Jože Stržaj, prejemnik priznanja občine za zgledno pastoralno delo in obnovo skaralnih objektov Župnije Poljane nad Škofjo Loko, ter Sara Peternelj, prejemnica priznanja župana za dosežene športne uspehe v alpskem smučanju. Slovesnost ob podelitvi priznanj so z glasbenimi točkami popestrile mlade glasbenice, Maruša Šubic na violini in Nika Justin na klarinetu, obe učenki Glasbene šole Škofja Loka, ter Loti Feltrin, dijakinja Umetniške gimnazije Koper, na klavirju.

Preberi več

24.6.2021 Novo krožišče v Poljanah. Foto: Igor Kržišnik

Krožišče v Poljanah že v uporabi

Več o samem poteku del si lahko preberete v junijski številki Podblegaških novic.

Preberi več

17.6.2021

Minister prisostvoval podpisu pogodbe za Hišo generacij

Podpisa pogodbe se je udeležil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, saj je ministrstvo na osnovi uspešne prijave na razpis obnovi objekta lansko jesen dodelilo 1,4 milijona evropskih sredstev. Minister je posebej izpostavil napore ministrstva za izboljšanje oskrbe starejše generacije, saj je bilo to področje v preteklem desetletju zelo zapostavljeno, podpisa pa se je udeležil prav na dan vladne obravnave zakona o dolgotrajni oskrbi starejših. Hiša generacij bo zagotavljala tako dnevno varstvo starejših kot začasno namestitev za skupno 22 oseb v treh etažah objekta s prilagojeno ureditvijo zunanjih površin za druženje na prostem. Hiša generacij za lokalno skupnost pomeni pomembno obogatitev socialnega varstva, ki bo občanom omogočala preživljanje jeseni življenja v domačem okolju. Investicija mora biti v celoti izvedena jeseni prihodnje leto, prvim uporabnikom pa bo na voljo z začetkom leta 2023.

Preberi več

Poljanska cesta 87

04 518 31 00

info@obcina-gvp.si

Dostopnost