Aktualno
Betlehemska Luč miru
Županu Milanu Čadežu so izročili Betlehemsko Luč miru ter zaželeli mirne in blagoslovljene praznike. Letošnje geslo Luči miru iz Betlehema je »Ne boj se goreti«. S širjenjem svetlobe in ljubezni preganjamo strah. Želimo vam blagoslovljene božične praznike. Občina Gorenja vas - Poljane
V Jerbasu domačih navade okrog božiča v Poljanski dolini
Zadnjo nedeljo pred božičem ga v telovadnici OŠ Poljane pripravlja Agencija Media butik v sodelovanju z Občino Gorenja vas – Poljane. Himno Poljanske doline – Cvetje v jeseni, s katero se prireditev vsako leto začne, je tokrat na citre zaigrala Cita Galič, ki se ji je kasneje na odru z orglicami pridružil tudi mož Jože. Domače kraje je tokrat zastopal Ansambel dveh dolin, ki se že lahko pohvali s festivalsko nagrado, občinstvo pa ga je tudi tokrat lepo sprejelo in nagradilo z močnim aplavzom. S primorsko-notranjskega konca so na odru Jerbasa domačih z odličnim štiri glasnim petjem nastopili člana Ansambla TIK-TAK. S taxijem pa so v deževnem decembrskem dnevu morsko pravljico v polka različici zaigrali člani Topliške pomladi. Vsebinsko bogato in hudomušno vezno besedilo je tudi letos napisala Tončka Oblak. Medtem ko sta Olga Šubic in Ela Tavčar za krušno pečjo razpredali o običajih okrog božiča v Poljanski dolini in vonju, ki prevzema domove ob peki kruha in potice, so se na nastop pripravljali člani ansambla Zarja iz Tržiča, ki so prave mamine peke iz krušne peči še vedno deležni pred vsakimi prazniki. Iz Fare v Kostelu so dobro voljo, kljub temu, da je ena njihova pevka Maja Mišmaš ostala doma, prinesli člani Tamburaške skupine Dupljak, ki je pred kratkim praznovala 20. letnico delovanja. Vrhunec večera pa je bil nastop ansambla Spev, ki več kot uspešno stopa po Slakovi poti. Predstavili so se v daljšem programu, v katerem so prepričali z večglasnim petjem, spravili polno dvorano obiskovalcev na noge ob prepevanju venčka Slakovih in na koncu družno s preostalimi muzikanti zapeli še Sveto noč, ki ob prihajajočih praznikih posebej lepo zazveni. »Jerbas domačih je prireditev, ki ohranja domačnost, navade in običaje Poljanske doline,« je bil jasen Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas – Poljane, ki je poleg Žana Mahniča, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije obiskovalkam in obiskovalcem voščil miru in veselja ob božično-novoletnih praznikih in ponosa ob dnevu samostojnosti in enotnosti. »Za nami je že dvanajst Jerbasov domačih. Iskrena hvala vsem, ki ga zvesto obiskujejo in vsem nastopajočim, ki ga bogatijo s svojim programom,« je ob koncu uspešnega delovnega leta povedal Boštjan Avsec, direktor Agencije Media butik, ki tudi za prihodnje leto napoveduje več večjih koncertov po širni Gorenjski.
Okrogla miza
Divje zveri povzročajo hude pokole na drobnici in s tem upad pašne reje ter zaraščanje zelene kulturne krajine, saj je sobivanje z zvermi v alpskem iz predalpskem svetu zgodovinsko izpričana utopija. Razpravljavci so si bili enotni, da so zaradi ogroženosti osnovnega bivanja in kmetovanja prvič v zgodovini vse kmečke organizacije stopile skupaj z istim ciljem, poenotene v iskanju rešitev, ki so: določitev dopustnega števila zveri, rajonizacija primernih območij za divje zveri, ki jim v predalpskem in alpskem prostoru ni mesta, ter ureditev zakonske podlage za hitrejše izdajanje odločb za odstrel in ureditev rednega upravljanja. Roman Žveglič iz Sindikata kmetov Slovenije je izpostavil, da je število zveri postalo nesprejemljivo visoko, volkovi so državna lastnina, edini deležniki, ki nosijo posledice, pa so kmetje, ki živijo od svojega dela in ob mesecu ne dobijo plače za razliko od pristojnih uradnikov, ki jim je za težave kmetov vseeno. Vsiljujejo se zaščitne ograje, pri čemer se zanemarja dejstvo, da se poleti živina pase ponoči, da je zaradi majhnosti kmetij povprečen kmet še zaposlen in si ne more privoščiti še dodatne večurne obveznosti umikanja živali iz paše na prostem, za kar tudi ni na voljo potrebne dodatne delovne sile. Zato zaščita ni rešitev, kot tudi niso rešitev odškodnine. Roman Savšek iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije je opozoril na drastičen upad števila rejcev in rejnih živali: »Leta 2009 smo redili 170 tisoč živali, danes le 120 tisoč, kapaciteta prostora pa je 500 tisoč živali.« Ravno nasprotno pa je stanje glede zveri, saj je njihovo število drastično naraslo, kulturna krajina se zarašča, kot taka za turista ni zanimiva, zato ni mogoče dopustiti, da se zveri širijo na območja, kjer jih zadnjih 50 let ni bilo. Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov je izpostavil neobvladovanje problema, saj so odločevalci povsem zašli v slepo ulico, lokalne skupnosti imajo premalo besede, ne spoštuje se zasebna lastnina, ne upošteva se dejstvo, da bo pokrajina ostala zelena le pod pogojem, da jo bo še naprej obdelovalo tisoče pridnih rok. Gostitelj okrogle mize župan Milan Čadež je ponovno izpostavil, da morajo prvo in zadnjo besedo pri odločanju o svojem prostoru imeti lokalne skupnosti in ni je evropske direktive, ki bi lahko kratila svobodo in ustvarjanje v teh krajih. Nič ne pride samo od sebe, imamo samo, kar naredimo z lastnimi rokami. Zato je pozval, da bi moral biti 17. december prelomen dan, po katerem se ne bomo več spraševali, ali bomo na našem podeželju res morali opustiti kmetovanje, ampak mora današnja okrogla miza pustiti jasno sporočilo, da bomo v teh krajih delali naprej, še naprej obdelovali podeželje, še naprej vzrejali drobnico. Volka pa v teh krajih ne bo. Mag. Stane Bergant, ki je v Bruslju predstavil peticijo za zmanjšanje zveri v Sloveniji, je povedal, da je največji problem v evropski habitatni direktivi iz leta 1992, ko so bile zveri na robu izumrtja, pravni red pa jih kljub skokovitemu povečanju populacije še vedno strogo varuje, kar izkoriščajo tisti, ki na zvereh nekaj pridobijo in zaščito zlorabljajo tudi za populistično kupovanje glasov in to z davkoplačevalskim denarjem. Tudi nevladne organizacije ne nosijo nobenih posledic nastalega stanja. Zanemarja se, da v alpskem svetu z razpršeno poselitvijo ni mogoče urediti zaščitenih pašnikov, živinoreja je zaradi naravnih danosti edina sprejemljiva panoga obdelave, kmetije so premajhne, zato je trud kmetov za obdelovanje podeželja toliko večji. Zaradi uničevanja sadov njihovega dela se motivacija ob vsakem pokolu domačih živali zmanjšuje, predstavlja pa tudi psihičen problem, saj je videti takšno trpljenje domačih živali hud stres za družino in otroke. Izpostavil je še, da je glavni cilj prepričati novo oblast EU da je prezasičenost območja z zvermi velik problem, zaskrbljujoče pa je, da domača politika ne ustvari pogojev za učinkovito upravljanje z divjimi zvermi. Pogreša tudi proaktivnost evropskih poslancev, a čeprav politika napako že priznava, pa srednji birokratski sloj, ki izvaja postopke, še vedno vztraja pri slepem ščitenju zveri. »Ob deratizaciji, ki poteka na krut način, se nihče nič ne vpraša, ko pa pridejo škodljivci na podeželje in začno uničevati sadove našega dela, pa nekateri nasprotujejo odstrelu. Kmet nosi vse negativne posledice napada na lastnino, kratena mu je večstoletna pravica do kmetovanja, ustavna pravica do enakosti, pravica do varnosti, pravica do dela, nekateri pa pričakujejo, da bo kar tiho.« Miha Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je opozoril na napačno mišljenje, da lahko narava sama sebe regulira brez ukrepanja in dodal, da smo v Sloveniji že soočeni s tropi mešancev. Povedal je, da habitatna direktivna govori le o ščitenju zveri na njihovem naravnem območju ter izpostavil nedelovanje zaščitnih ograj v alpskem prostoru in nujnost določitve prioritete za naše podeželje, ki so jo denimo Avstrijci prepoznali v turizmu. Vso podporo prizadevanjem razpravljavcev je izrazil tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije. Ivan Mavri, predsednik pobude za odstranitev nevarnih zveri, je izpostavil, da na podeželju ne živijo le kmetje, ampak tudi drugi ljudje, ki cenijo svoje kraje, kar dokazuje tudi v zgolj petih dneh zbranih 3000 podpisov podpornikov. Lado Dolenc iz LD Poljane in Marko Gasser iz Železnikov sta bila kritična do Zavoda za gozdove zaradi njihovega neukrepanja, slednji je izpostavil tudi problematičnost njihovega predloga za razširitev osrednjega območja medveda. Da Zavod za gozdove sploh ne upravlja s pravimi podatki o dejanskem številu zveri, je opozoril Janez Demšar iz Škofje Loke. Janez Miklavčič iz LD Poljane pa je izpostavil, da se kljub odrejenemu odstrelu ohranja tri četrtine naravnega letnega prirasta volkov, kar pomeni nadaljnje naglo povečevanje populacije volka. Rejec Janez Bogataj iz Žetine, ki je letos v domači občini utrpel največ škode zaradi pokola volkov, je bil kritičen do zaščitnih ukrepov, da so težava tudi odškodnine, ki jih do sedaj še ni bilo, predvsem pa gre poudariti njegovo vprašanje: »Zapadel je prvi sneg, množične sledi volkov so bile le 50, 60 metrov od dvorišča. Bom moral otroka vedno imeti na očeh, ko bo zunaj? Kam nas je to pripeljalo?«
Rezultati likovno - literarnega natečaja za učence OŠ
Do 8. novembra 2019, ko se je zaključil rok za oddajo del, je na sedež Občine Gorenja vas - Poljane prispelo 79 likovnih in 7 literarnih del. Med likovnimi deli je bilo tudi 11 skupinskih s po dvema, tremi ali štirimi člani, med literarnimi deli so bila tri skupinska s po tremi člani. V likovnem delu natečaja je skupaj tako sodelovalo 98 učenk in učencev, v literarnem pa 13. Komisijo, ki je ocenjevala prispela dela, so sestavljali: Saša Prosen in Boris Oblak (likovni del) ter Anica Kumer in Polona Peternelj (literarni del). NAGRADO ZA LIKOVNO DELO so prejeli: nižja stopnja (1.‒5. razred): LUCIJA GANTAR, 1. razred, OŠ Poljane, mentorica DANICA ALBREHT SARA OBLAK, 2. razred, OŠ Poljane, mentorica IRMA ČADEŽ EMA KREK, 5. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN višja stopnja (6.‒9. razred): TJAŠA JANČIČ, 6. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN LEJLA VITA RIHTARŠIČ, 8. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN NASTJA DOLENC, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica MIHAELA ŽAKELJ OGRIN NAGRADO ZA LITERARNO DELO so prejeli: višja stopnja (6.‒9. razred): SUZANA DEBELJAK, ANA KOS in LARA MOŽINA, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica BARBARA LEVSTEK NINA FRELIH, 9. razred, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, mentorica NINA DOLENC LARA OBLAK, ANJA LUZNAR in ANA MAROLT, 9. razred, OŠ Poljane, mentorica BARBARA LEVSTEK Iskrene čestitke vsem nagrajenim in veliko uspeha tudi v prihodnje.
Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2019
Pričeli smo z Zdravljico, ki jo je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Župan Milan Čadež je v pozdravnem nagovoru spregovoril o največjih investicijah letošnjega leta in se ob tem zahvalil vsem, ki so pripomogli k učinkoviti in pravočasni izvedbi projektov. Prireditev se je nadaljevala z muzikalom Mamma Mia v izvedbi sedanjih in nekdanjih učencev OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pod vodstvom učiteljice Neže Erznožnik. Z izvedbo v poljanskem narečju so navdušili obiskovalce, ki so jih nagradili z bučnim aplavzom. Tik pred pričetkom podelitve nas je z avtorsko skladbo Hane Oblak »Dihaj svoj zrak« razveselili še Hana Oblak in Kristina Ferlan. Sledil je najbolj slovesen del prireditve, in sicer podelitev priznanj za leto 2019. Plaketi občine sta prejela Košarkarski klub Gorenja vas za razvoj in dosežke v preteklih 50-ih letih ter Podružnična šola Lučine za vpetost v življenje na Lučinskem. Priznanja občine so prejeli Jerneja Bonča za sooblikovanje kulturne podobe Poljan, Ciril Istenič za sooblikovanje duhovne podobe župnije Javorje, Vinko Verčič za upravljanje vaškega vodovoda Zlati izvir ter STEG Poljanska dolina 1 za širjenje skavtskih vrednot med mladimi na Poljanskem. Priznanje župana občine je letos prejel Rožle Reven za kolesarski podvig do Kitajske.
Utrinki iz odprtja nove športne dvorane v Gorenji vasi
Izgradnja športne dvorane v Gorenji vasi predstavlja največjo naložbo v zgodovini Občine Gorenja vas – Poljane. Slavnostno odprtje je bilo težko pričakovano in odlično obiskano, program pa prisrčen in izviren. Športna dvorana pomeni pridobitev tako za učence gorenjevaške osnovne šole kot za širšo lokalno skupnost in za številna zelo aktivna športna društva. Tako šola kot športna društva so z novo športno dvorano pridobila kakovostne prostore za športno vadbo. Ta omogoča sočasno vadbo kar trem najemnikom hkrati. Opremljena je z najsodobnejšo športno opremo in zgrajena po konceptu energetsko varčne nizkoenergetske stavbe, ki se ogreva na lesno biomaso iz nove centralne kotlovnice, ki ogreva celotni šolski kompleks. Osnovna šola je poleg nove športne dvorane pridobila tudi novo prostorno parkirišče in novo športno igrišče.
Odprtje nove zobne ambulante za otroke in odrasle Mance Peternelj, dr. dent. med.
Ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., je začela z delovanjem na začetku letošnjega leta. S septembrom pa je bil program v povečanem obsegu 70 % namenjen otroškemu zobozdravstvu, 30 % pa programu za odrasle. Do sedaj je zobna ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., začasno gostovala v ambulanti dr. Olgice Mijatović v novem prizidku zdravstvenega doma, konec avgusta pa je bila s strani Osnovnega zdravstva Gorenjske končana celovita prenova nove ambulante v prvem nadstropju starega dela objekta. Direktor OE ZD Škofja Loka, prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. spl. med., je ob odprtju na kratko opisal obnovitvena dela in program nove zobne ambulante ter poudaril, kako pomembno je medsebojno sodelovanje med občino in Osnovnim zdravstvom Gorenjske. Tudi župan Občine Gorenja vas – Poljane, Milan Čadež, je potrdil pomembnost medsebojnega sodelovanja, pohvalil vse, ki so se kakorkoli trudili pri tej novi pridobitvi in obljubil, da se bo občina še naprej trudila zagotavljati prostore in širiti program, kjer je to potrebno. Ambulanta Mance Peternelj, dr. dent. med., je zadolžena za izvajanje sistematskih pregledov za OŠ Poljane ter podružnično šolo Javorje in vabi k vpisu vse otroke šolskega okoliša OŠ Poljane, tretjina njenega programa, ki je namenjen tudi zobozdravstvu odraslih, pa je že zasedena. Zobozdravnica poudarja, da je potrebno dati več pozornosti na zobno preventivo. Staršem svetuje, da vpišejo svoje malčke na prvi pregled že od 1. leta starosti dalje in da ni potrebno čakati do dopolnjenih treh let. Čestitke ob odprtju in uspešno delovanje želimo še naprej.
