Tavčarjevo posedanje po ljubljanskih vrtovih

4.7.2023

Prav zanimivo je, kako se na različnih ravneh odkrivajo vedno nove podrobnosti iz življenja in dela dr. Ivan Tavčarja, čeprav so mnogi menili, da je že vse znano, vse povedano in zapisano. Tako je nedavno pri Slovenski matici izšla knjiga za naslovom Alma Sodnik in njeno filozofsko delo, gre za znanstveno študijo, v kateri so prispevke objavili znani doktorji filozofije Tine Hribar, Janez Juhant, Valentin Kalan, Božidar Kante, Maja Malec, Olga Markič, Nina Petek, Marko Uršič in Bojan Žalec. Z zanimivim prispevkom pa na koncu monografije sodeluje tudi Helena Koder, znan televizijski obraz, scenaristka in režiserka, sicer pa soproga pokojnega Urbana Kodra, med drugimi tudi pisca glasbe za film Cvetje v jeseni.

Prispevek Helene Koder, ki ga je naslovila Za Almo, je zanimiv tudi glede Ivana Tavčarja in njegovega prijateljevanja z očetom Alme Sodnik. Pred tem pa še nekaj besed o Almi Sodnik. Sodnikova je bila prva profesorica filozofije in prva dekanija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bila je prva doktorandka filozofije na ljubljanski univerzi, doktorirala je ravno pred stotimi leti, kot ženski pa ji je v tistih časih bila onemogočena normalna akademska kariera in se je borila za enakopravnost žensk. Njena življenjska pot je bila trnova, saj ji je umrl dveletni sinček, mož se je iz vojne vrnil bolan, kmalu je ovdovela. Umrla je leta 1965.

In kje najdemo povezave s Tavčarjem? Kodrova podrobno opisuje to družino, saj je bil njen mož Urban Koder nečak Alme Sodnik in po tej plati je Helena Koder Almo tudi osebno dobro poznala. Oče Alme Sodnik je bil Urban Zupanec, njihov rod pa izhaja iz vasi Martinji Vrh v Selški dolini, v Ljubljani, kjer so živeli, pa se je ukvarjal s podjetništvom in je bil solastnik trgovin. Tako kot Tavčar je bil tudi Zupanec po prepričanju liberalec, bil je tudi pomemben član Sokola, konjenik in strasten lovec. Kodrova piše, da sta se s Tavčarjem dobivala vsak dan, ali v gostilni Pri roži v Židovski ulici ali pa na Zupančevem vrtu. Tega vrta ni več, tam je danes postavljen spomenik Antona Aškerca. Glede na to, da je bila Alma Sodnik rojena 1896 in da sta Tavčar in njen oče bila velika prijatelja, je seveda bilo tudi dobro poznanstvo med takrat še mlado Almo in Tavčarjem.  

Helena Koder je tudi zapisala domnevo, da je začetni prizor in pripoved v knjigi Cvetje v jeseni postavljeno prav na vrt Urbana Zupanca, ki je bil za obzidjem križevniškega samostana in kjer sta Ivan Tavčar in Urban Zupanec rada posedala. Toda drugi avtorji menijo, da je pri teh dveh uvodnih stavkih (»Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.«) mišljen vrt Andreja Šarabona, ljubljanskega veletrgovca, kjer se je Tavčar prav tako velikokrat zadrževal. 

Konec koncev to niti ni tako pomembno, vsekakor pa to kaže, da je Ljubljana nekoč imela veliko lepih vrtov, kjer je bilo priljubljeno zbirališče takratnega meščanstva.