Na akademiji poklon Tavčarjevemu delu in življenju

29.5.2023

Eden od vrhuncev praznovanja vseslovenskega Tavčarjevega leta je bil na včerajšnjo binkoštno nedeljo, ko smo se na slavnostni akademiji v Sokolskem domu v Gorenji vasi spomnili življenja in dela dr. Ivana Tavčarja, ki je umrl pred stotimi leti. Akademija je nosila naslov Slovenci, po Tavčarju se špeglajmo, ki je glede na zapuščino tega velikega pisatelja, politika in pravnika še kako pomembna za slovenski narod.

Pozdravni nagovor na akademiji je imel Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, ki je uvodoma pohvalil bogate aktivnosti v Tavčarjevem letu in dodal: »Hvalevredno je, da se v tem času hitrih sprememb in bliskovitega tempa življenja znate ustaviti, ozreti v preteklost in iz preteklosti črpati navdih in zglede za sedanjost. O tem nenazadnje priča tudi sam naslov današnje akademije Slovenci, po Tavčarju se špeglajmo. In za zgledovati se po Tavčarju imamo res mnogo razlogov. Ivana Tavčarja se upravičeno spominjamo kot enega najboljših slovenskih pripovednikov 19. stoletja. Ni prav veliko ljudi, ki ne poznajo njegovih najbolj znanih del, kot sta zagotovo Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Nekoliko manj pa je širši javnosti znano, da se je Tavčar poleg  pisateljevanja posvečal tudi politiki in da je bil pomemben akter ob prelomnem času razpada Avstro-Ogrske. Njegova življenjska zgodba je prav poseben navdih tudi zato, ker se je rodil v kajži in umrl na dvoru, ki je bil eden od središč tedanjega družabnega življenja. Življenjska pot od otroka kajžerja, ki mu je bil kot najstarejšemu sinu namenjen duhovniški poklic, do študij prava, županovanja v Ljubljani in lastnika dvorca Visoko, ni bila enostavna in uči nas o pomenu vztrajnosti in prizadevanja.« V nadaljevanju pa je predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič poudaril tudi pomembno povezovalno držo dr. Ivana Tavčarja v takratni politiki.

Ker je bil dr. Ivan Tavčar tudi pravnik in odvetnik, se je njegov stanovski kolega dr. Peter Čeferin v svojem slavnostnem govoru dotaknil predvsem njegove vloge odvetnika in odvetništva za Slovence in slovenstvo v prelomnih letih, v katerih je Tavčar živel in ustvarjal, hkrati pa Čeferinov rod prav tako izvira iz Poljanske doline. Čeferin je prepričan, da obstaja povezava med Tavčarjem kot odvetnikom in Tavčarjem kot pisateljem ter Tavčarjem kot odvetnikom in politikom. Nenazadnje je Tavčar kar 39 let opravljal odvetniški poklic, v njegovi pisarni so se šolala mnoga kasneje ugledna pravniška imena. In literatura navaja, da je bil odvetnik dr. Ivan Tavčar sijajen govornik. Tako lahko preberemo, da so bili njegovi govori skrbno pripravljeni in do podrobnosti izpiljeni, saj se je Tavčar izogibal improvizaciji.

»Dr. Ivan Tavčar je bil vse življenje odvetnik in bil je politik, pisatelj in športnik. Sodobniki so njegovo odvetniško pisarno imenovali trdnjava liberalizma, kajti dr. Ivan Tavčar se je zavzemal za ekonomsko, versko, politično in nazorsko svobodo. Zavzemal se je za temeljne ideje kot so ustava, liberalna demokracija, svoboda in pravične volitve, človekove pravice in svoboda veroizpovedi. Zavzemal se je za enakopravnost vseh ljudi, za enakost pred zakonom in za avtonomijo narodov,« je svoj nastop zaključil dr. Peter Čeferin.

Ambasadorka Tavčarjevega leta Milena Zupančič, ki se zaradi gostovanja v tujini slavnostne akademije ni mogla osebno udeležiti, je zbrane pozdravila in v video nagovoru spregovorila o svojih spominih na snemanje Cvetja v jeseni pred 50 leti.

V kulturnem programu je slavnostna akademija vsestransko razkrila in predstavila Tavčarjevo zapuščino z več plati. Ivan Tavčar nas je nagovoril skozi svoja literarna dela v interpretaciji članov KD dr. Ivan Tavčar Poljane, ki so pod vodstvom Andreja Šubica odigrali odlomke iz del Raubarski cesar, Ljubezen nam je vsem v pogubo, Cvetje v jeseni, Medrug Polanci in Visoška kronika. Kulturni program so dopolnile plesalke plesne skupine Step pod vodstvom Petre Slabe, na klavir je prireditev v živo spremljal pianist Marjan Peternel, zapel pa je tudi otroški pevski zbor OŠ Poljane pod vodstvom Matjaža Slabeta.