Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena pljuča

20.3.2023

»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena pljuča,« je nekoč zapisal Ivan Tavčar in dodal: «Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala.« Ta misel o Ljubljani kot srcu Slovenije in Trstu kot tistemu mestu, brez katerega si naše preteklosti in tudi sedanjosti ni mogoče predstavljati, je še vedno aktualna, skorajda ponarodela. Marsikdo pa ne ve, da jo je prvi izrekel prav Tavčar. Ivan Cankar jo je kasneje ponovil v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918, vendar je dejstvo, da je ta izvorna misel prav Tavčarjeva. Danes mnogi ob različnih prilikah citirajo ta stavek, posebej takrat, kadar se želi pokazati zgodovinski, pa tudi današnji pomen Trsta za Slovenijo.

Tavčar, ki je bil župan Ljubljane, je s to mislijo pokazal, kako pomemben del slovenskega narodnostnega ozemlja je Trst. Konec koncev, okrog leta 1910 naj bi največ Slovencev živelo ravno v Trstu (približno 57 tisoč Slovencev), nato v Ljubljani (okoli 40 tisoč), tretje mesto pa je pripadalo Clevelandu, čeprav niso redki, ki so prepričani, da je v tistem času največ Slovencev živelo ravno v tem ameriškem mestu v zvezni državi Ohio.

Trst pa je bil v tistem času svetovljansko mesto, v katerem so se prepletale slovenska, italijanska in nemška kulture. To mesto ni navdihovalo le slovenske pesnike in pisatelje, od Tavčarja do Cankarja, temveč tudi takšne svetovne mojstre literature, kot sta bila James Joyce in Rainer Maria Rilke.

S Trstom pa je Ivan Tavčar povezan tudi zaradi tega, ker je tam konec leta 1883 opravil odvetniški izpit, 19. januarja 1884 pa je v Ljubljani kot šesti slovenski odvetnik po vrsti odprl svojo lastno odvetniško pisarno. Sicer pa v Tavčarjevem delu Med gorami lahko preberemo tudi črtico Tržačan, prav pretresljivo zgodbo o Tomažku, ki ga je Matevž kupil in prinesel iz Trsta, zato so nesrečnemu dečku tudi pravili Tržačan.