Obeležitev 100-letnice Londonskega sporazuma v Gorenji vasi – »Ocena odlično bi bila premalo«

28.4.2015

Strokovno srečanje in odprtje tematske poti po Rupnikovi liniji v Gorenjo vas privabila pisano množico obiskovalcev. »Odlična ocena bi bila premalo,« je o sobotnem dogodku prepričan župan, Milan Čadež.

26. april smo v Občini Gorenja vas - Poljane posebej slovesno obeležili. Na ta dan pred 100 leti je bil namreč podpisan poseben dokument, imenovan Londonski sporazum, ki je bistveno vplival na razvoj dogodkov ne le v tistem času, ampak tudi kasneje, tudi na Območju Občine Gorenja vas - Poljane. V prostorih Osnovne šole Ivana Tavčarja je potekalo strokovno srečanje, po njem pa še odprtje nove (krajše) tematske poti Po sledeh gradnje Rupnikove linije.

O mednarodnih okoliščinah ob sprejetju Londonskega sporazuma 1915 je predaval velik poznavalec obče, jugoslovanske in slovenske sodobne zgodovine, upokojeni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti, prof. dr. Dušan Nečak.

Analizo Londonskega sporazuma in njegove posledice – oblikovanje rapalske meje (določena je bila z rapalsko pogodbo med Kraljevinama Italijo in SHS, podpisano 12. novembra 1920 v Rapallu), ki je močno zarezala v naše ozemlje in v italijanskih krempljih pustila več kot 300.000 Slovencev in 200.000 Hravtov, je predstavila dr. Nevenka Troha, upokojena sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, ki se osredotoča na raziskovanje zgodovine Primorske in Istre.

Mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine je obiskovalce seznanil z vojaško situacijo leta 1915 in oblikovanjem dolomitsko-soške fronte. 

Jože Dakskobler iz Baške grape, planinec, športnik, ljubitelj narave in kulturno-zgodovinske dediščine, tudi rapalske meje in vsega, povezanega z njo, je predstavil čas od prihoda Italijanov v Baško grapo po formiranju rapalske meje do njihovega odhoda ob začetku 2. svetovne vojne. Predstavil je živahen utrip življenja ljudi ob tedanji meji v njihovih krajih ter še, kako danes sprejemajo in negujejo to dediščino.

Ob meji se je razvil kontrabant
Za konec je spregovorila še Milka Burnik, članica Turističnega društva Sovodenj in vodja Podružnične osnovne šole Sovodenj. Turistični podmladek na šoli je namreč že pred časom na natečaj Turizmu pomaga lastna glava prijavil projekt o odkrivanju rapalske meje v Občini Gorenja vas – Poljane in osvojil 1. Mesto. Nekdanja meja tu teče ravno po krajih okrog Sovodnja in okolice (Ermanovec, Podjelovo Brdo, Podlanišče, Nova Oselica, Laniše do Mrzlega vrha, kjer se spusti v žirovsko občino). Predstavila je življenje ob meji včasih, kjer se je predvsem razvilo tihotapstvo, t. i. 'kontrabant', in poudarila, da so bile posebej pri tem opravilu iznajdljive ženske. Njeno pripovedovanje so spretno dopolnili otroci sovodenjske podružnice, ki so s člani Turističnega društva Sovodenj pripravili dva igrana vložka, v enem so predstavili kontrabant čez mejo, v drugem pa prihod italijanskih vojakov, ki so po meji napeljali žičnato ograjo, s tem pa razmejili tudi marsikatero otroško prijateljstvo, ki je ostalo vsako na svoji strani meje. Ob rapalski meji je na ozemlju Kraljevine Jugoslavije začel nastajati utrdbeni sistem, imenovan Rupnikova linija, ki so ga gradili v letih pred 2. svetovno vojno.

Teh časov se je z zbranimi na hudomušen način spominjal tudi prav poseben gost, 96-letni France Tomšič-Žvižgavčev France iz Brezovice, ki je 1939 in 1940 služil vojaški rok v Gorenji vasi, stanoval v barakarskem naselju nad Lajšami in aktivno sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije. Takole je z zbranimi delil vtise in spomine iz tistega časa: »V Gorenjo vas sem bil med služenjem vojaškega roka premeščen iz Karlovca, moral bi iti na Ptuj, pa sem pristal v Gorenji vasi. Stanoval sem v barakarskem naselju nad Gorenjo vasjo, delali smo pa na Peskih (zdajšnji peskokop), od jutra do večera. Malo smo se tudi družili z domačini. Čudoviti, pridni ljudje so bili to, dobili smo šnopc pa kruh.« Peljali smo ga tudi na samo lokacijo barakarskega naselja: »Prav tu smo bili, tu smo spali, lesene postelje so bile v dveh nadstropjih. Ob nedeljah smo šli v Gorenjo vas tukaj nekje« in pokazal s palico, »na Dobravo pa na desno!« Naprej smo ga peljali »Na Peske«, kjer je videl veliko betonsko testno steno za streljanje, ki jo je tudi sam betoniral, »pa tudi Rupnik je bil zraven, ko so streljali, dobro se je obneslo... Ko se je Rupnik peljal gor, smo pa že od daleč slišali hupo…«, malo višje je zagledal Tipski bunker in dodal: »Tu gor sem pa bil sedem dni zaprt, ker sem s kolesom na nedeljo šel domov in se prepozno vrnil, kolo sem pa imel spravljen pri Pucu na Dobravšcah«.  Nekaj je imela tu vojaščina tudi opraviti s takratno rapalsko mejo: »Iz naše barake je »ordinant« (prenašalec pošte) nesel pošto tudi v Kopačnico, Sovodenj in Žiri« Povedal je še veliko zanimivega, na koncu je pa rekel: »Jest sem prav zadovoljen, dober zrak imate...«

Pohodnikom pasulj po originalnem vojaškem receptu 

Po srečanju je županova projektna skupina za oživitev Rupnikove linije udeležence, ki jih je bilo prek 70, povabila na pred kratkim urejeno novo (krajšo) tematsko pot Po sledeh gradnje Rupnikove linije. Ta pelje od pokopališča v Gorenji vasi, kjer so uredili večjo informativno tablo, ob kateri stojita dve protitankovki oviri. Ti so pripeljali iz radovljiške občine, kjer je oživljanje Rupnikove linije v turistične namene še v povojih. Pot pelje dalje do bunkerja nad Kršišnikom, Volčje njive (Vrh krogov), Hrastja, lokacije barak do Škofovega bunkerja nazaj do izhodišča. Zbrane so po njej popeljali vodniki Rupnikove linije, z Matjažem Šifrarjem na čelu, ki je med prvimi začel v občini ljubiteljsko raziskovati objekte Rupnikove linije.

Na mestu, kjer je nekoč stalo barakarsko naselje, je na 'platoju' obiskovalce pričakala prava vojaška malica – pasulj po originalnem vojaškem receptu, ki so ga za to priložnost pripravili v gostilni Pr' sedmic v Gorenji vasi.  

Če prej ne, večji projekt spet 2018?
Navdušen nad včeraj izpeljanim dogodkom je bil župan, Milan Čadež: »Odlična ocena je premalo. Zelo sem zadovoljen s povedanim, z obiskom, pa tudi s tem, ko vidim zadovoljne, vse bolj radovedne obiskovalce na poti. Predvsem sem vesel, da je med nami tudi g. France Tomšič, ki je aktivno sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije in nam danes res veliko povedal.«

Prof. dr. Dušan Nečak, ki je obenem predsednik županove projektne skupine, pa je prepričan, da »se je Rupnikova linija kot turistična destinacija ter kot kulturna in arhitekturna ostalina zasidrala med lokalnim prebivalstvom in da se bo tudi širše. Ta kombinacija med teoretično-strokovnim in praktično-strokovnim delom se je pokazala za zelo uspešno, kar je začutila tudi publika in je bila, po vtisih sodeč, zelo zadovoljna.« 
O nadaljnjih načrtih županove projektne skupine je bilo slišati, da bodo vsako leto kaj dodali na krajši in daljši tematski poti. Če je pred dvema letoma potekala okrogla miza na temo Rupnikove linije, in so na Golem vrhu v utrdbi za javnost odprli muzej, letos 100-letnica londonskega sporazuma potem bo naslednji večji projekt v letu 2018, ko bo minilo 100 let od konca prve svetovne vojne.