Na Semanji dan oživili vaško štirno na Hotavljah

18.8.2011

V okviru praznovanja tradicionalnega Semanjega dneva so, v nedeljo, v starem vaškem jedru na zgornjih Hotavljah po 50-tih letih obnovili opuščeno vaško štirno.

Zbrano množico domačinov so nagovorili predstavniki vaške skupnosti, občine Gorenja vas - Poljane, Heliosa, okoljskega ministrstva in domači župnik. Program so popestrili domači muzikantje. Vodnjak so obnovili s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki je v 13-letih delovanja sofinanciral obnovo in oživitev skupaj že 72. obnovljenih vodnjakov oz. vodnih virov v 62. občinah po vsej Sloveniji. Celotna vrednost projekta obnove vodnjaka bi ob ovrednotenju prostovoljnega dela znašala okoli 12.000 evrov. Sama obnova vodnjaka je stala 7.840 evrov od tega je Heliosov sklad prispeval 3.200 evrov, ostalo pa občina Gorenja vas - Poljane. Pri obnovi je sodelovalo 5 glavnih izvajalcev, turistično društvo Slajka Hotavlje in gasilsko društvo Hotavlje ter okoli 20 prostovoljcev. Vodnjak bo tudi del nastajajoče vodne učne Hotavlje, ki povezuje naravno in kulturno dediščino vasi Hotavlje.

Še pred dobrega pol stoletja na Hotavljah ni bilo vodovoda in domačini so vodo za vsakodnevno rabo pridobivali iz vodnjakov, bočov in potokov. Eden izmed najstarejših virov pitne vode v starem vaškem jedru na zgornjih Hotavljah je bila vaška štirna, ki je stara vsaj tristo let. Zadnjih 50 let je bil pozabljen. Osnovna zunanja konstrukcija vodnjaka na vitel je leta 1962 prešla v last Loškega muzeja, ki je sedaj skrito razstavljen na grajskem vrtu. Po preselitvi lesene konstrukcije v muzej domačini niso dovolili, da bi se jašek zaprl, zato so postavili nadomestno betonsko štirno, vendar brez črpalke, ki je niso nikoli dobili.

Zadnja leta se je ob urejanju vaških znamenitosti v vaškem odboru pojavila ideja o rekonstrukciji nekdanje štirne, ki je oblikoval strokovno skupino za obnovo. Lotili so se iskanja informacij o pozabljenem vodnjaku. Pomagali so si z zgodovinarji, etnologi in restavratorji, dokončno podobo pa so osnovali na podlagi pričevanj najstarejših domačinov. Danes stoji replika lesene konstrukcije vodnjaka, ki so jo mojstrsko izdelali tesar, kamnosek, zidar, kovač in slamokrovec. Ves les za konstrukcijo in vreteno je ročno tesan, in to z uporabo tradicionalnega orodja. Osnovna konstrukcija in vitel sta kopiji originalnega vodnjaka. Ročno izdelano je tudi vedro. Les za leseni del vodnjaka smo dobili iz okoliških gozdov, ki smo ga posekali že januarja ob primerni luni in pustili ležati v gozdu do spomladi. Tak les se najbolje teše. Največji izziv je bil ustrezen les za kolo, saj je obod kolesa izdelan samo iz treh kosov lesa. Prvotno je bil vodnjak iz vseh strani obit z opažem. Pri obnovi smo uporabili boljši les, sprednji del pa smo pustili odprtega za dostop. Tudi vsi železni deli vodnjaka so ročno kovani, vključno z žeblji in ročajem pri vedru. Ob podrtju vodnjaka pred 50 leti je bila streha iz lesenih desk. Novi pa je pokrit s slamo, da nam bo kot spomin, ker so bile še nekaj deset let nazaj, nekatere hiše na Hotavljah pokrite s slamo. Znanje o pokrivanju s slamo je tukaj že pozabljeno, zato je bil slamokrovec iz Prekmurja. Kamenje za vodnjak je prineseno iz lokalnega okolja in skromno obdelano, kot je bilo nekoč. Domačini so z navdušenjem spremljali, kako vodnjak raste in dobili so novo točko za srečanja in pogovor. Prenovljen vodnjak bo služil kot sekundarni vodni vir, glede na redkost tega tipa vodnjaka, pa bo predstavljal novo turistično znamenitost na Hotavljah in pomemben opomin na pozabljeno ljudsko arhitekturno dediščino. V vasi so še druge naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti kot so staro vaško jedro, kulturni spomenik Domačija pri Koritarju, obnovljeno kužno znamenje iz 17. stol., vaška lipa z vaškim omizjem in obnovljen enojni kozolec. O ohranitvi vodnih virov - bočov smo se začeli pogovarjati šele nedavno. Blizu cerkve pa se nahaja Vrajnškova grapa, ki je razglašena za hidrološko naravno vrednoto, kar je večini domačinov nepoznano. Reka Sora je vključena v omrežje Natura 2000 s kvalifikacijskimi vrstami rib in netopirji. Z gradnjo novih cest, dostopov do hiš in utrjevanjem brežin lahko nevede trajno uničimo naravne vrednote in vodne vire. Zato je pomembno, da za ohranitev znamenitosti poskrbimo sami na lokalni ravni.

V okviru prijave na Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda smo skupaj s 6 učenci iz OŠ Hotavlje pripravili idejno zasnovo Vodne učne poti Hotavlje s osmini učnimi temami. S to nalogo smo želeli povečati zavest o pomenu ohranjanju čistih voda, naravnih in kulturnih vrednot, hkrati pa je naloga dobro izhodišče za učinkovitejšo promocijo turistične ponudbe na Hotavljah in spodbuda za nadaljnje delo vaščanov. Ob odprtju smo pripravili plakat poteka obnove vodnjaka in zasnove vodne učne poti.

Vodnjak bomo v prihodnje vključili v dogajanje v okviru Semanjega dneva na Hotavljah, saj tod mimo vsako leto gre povorka do prizorišča Semanjega dneva, ki se dogaja le nekaj metrov stran od vodnjaka pri kužnemu znamenju. Načrtujemo pa tudi, da bomo ob božiču pripravili srečanje ob vodnjaku, kjer bomo obudili tradicijo prižiganja sveč ob vodnjaku. Včasih so namreč pred novim letom pobirali prispevke za vzdrževanje vodnjaka in se zahvalili za čisto vodo s prižigom sveč.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem HELIOS in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 72. obnovljeni vodnjak v 62. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal.