Župan se je udeležil seje Kluba primorskih poslancev

24.6.2020

Na včerajšnji seji Kluba primorskih poslancev so udeleženci spregovorili o modernizaciji državne cestne mreže na območju četrte razvojne osi in uvrstitvi projekta med prednostne investicije države za zagon slovenskega gospodarstva. Srečanja se je udeležil tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. 

Na seji, ki jo je sklical aktualni predsednik kluba in idrijski poslanec Samo Bevk na idrijskem gradu Gewerkeneg, so bili prisotni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, vodstvo Direkcije RS za infrastrukturo, državnozborski poslanci s Primorske, župani občin Idrija, Cerkno, Logatec, Gorenja vas-Poljane, Tolmin, Kobarid in Bovec, državni svetniki iz regije ter predstavniki gospodarstva z Idrijskega in Cerkljanskega. Kot je dejal Bevk, je bil osrednji namen zasedanja po dolgem času ponovno združiti vse deležnike v istem cilju: prepričati slovensko vlado, da projekte na četrti razvojni osi v razvojnih dokumentih in izvedbeno obravnava enakovredno kot na primer projekte na tretji razvojni osi.

Župani Logatca, Gorenje vasi, Cerknega, Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca so v nadaljevanju izpostavljali odseke cest na četrti razvojni osi v svojih občinah, ki bi bili potrebni temeljite obnove.

Župan Občine Gorenja vas - Poljane je izpostavil, da smo izgubili dve desetletji dragocenega časa, ko se je v prostor vmeščalo zgrešene in predrage projekte s tuneli in viadukti, ki jih podeželski prostor nikakor ne prenese. Dejstvo je, da dnevni promet na regionalni cesti med Trebijo in Cerknim šteje od 900 do 1100 vozil dnevno, in da ta odsek predstavlja pomembno traso za gospodarstvo na obeh straneh Kladij. Za gospodarstvo na območju četrte razvojne osi so urejene cestne povezave ključne tako za transport surovin in izdelkov kot za zaposlene, ki prihajajo na delo iz drugih regij. Poudaril je še, da je na obstoječem odseku ceste potrebno čim prej pričeti z deli, jih dokončati, in vzporedno umeščati v prostor traso četrte razvojne osi, ki jo bo v prihodnosti tudi mogoče zgraditi. 

Državni proračun ne bo zadoščal

Minister Vrtovec se je strinjal, da si prebivalci in gospodarstvo na tem delu Slovenije zaslužijo ustrezno infrastrukturo, da pa niti danes niti v prihodnje tako velikih infrastrukturnih projektov ne bo mogoče uresničevati le s sredstvi državnega proračuna, ampak bo treba iskati tudi izvenproračunske vire: “Za velike projekte bomo potrebovali dodatna sredstva. Ena od možnosti je infrastrukturni sklad, ki bi deloval zunaj proračuna na osnovi infrastrukturnih obveznic,” je dejal.