Aktualno
Kaj nam je povedal kot pisatelj ...
Kaj ni v Cvetju v jeseni, kmečki povesti in obenem “labodjem spevu”, ki ga je Tavčar na jesen življenja v Ljubljanskem zvonu objavil pod psevdonimom iz pomladi svojega življenja (in sicer Emil Leon), vse povedano? In to takó lepo, da človeku še danes seže do srca. Pisateljev alter ego, ki začne svojo pripoved “na najlepšem ljubljanskem vrtu”, v družbi gospic, v senci divjega kostanja (ta pa je mimogrede tudi simbol jeseni), namreč zaključuje z mislijo, da se slovenskemu narodu njegova zemlja ne sme vzeti, ampak mora na njej stati “kot večno drevo”, katerega korenine pa ne bodo usahnile le, če bo za to delal, če se bo pametno odločal, najsi gre za poklic ali izbiro zakonskega partnerja – če se bo torej zavedal življenja. Ivan Tavčar se življenja jè zavedal, kakor se je zavedal dejstva, da slovenska književnost (v njegovem času) ima svoj vpliv in učinek. Kajti zakaj bi se mu sicer zdelo smiselno njenim odjemalcem, torej (izobraženim) slovenskim bralcem, v sklepu in obenem vrhuncu “labodjega speva” še sporočiti, naj v zakonskih zvezah rojevajo otroke, “ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!” Vendar se je prav tako zavedal, da samó leposlovno ustvarjanje ne bo dovolj, ampak bo potrebna resna delavnost v javnem prostoru, kjer je naposled mogoče zagotoviti širši odmev tudi književnosti. (Dandanašnji pa se ob vsem tem samokritično vprašati, ali ima nemara institucionalna slavistika oz. slovenistika – katere resen “predmet” preučevanja je Tavčar vselej bil in bo to moral ostati tudi potem, ko bomo obrnili list na koledarju! – nazúnaj tako bledičen obraz zato, ker ima premalo njenih cenjenih predstavnikov kak zares viden položaj v širšem javnem življenju, kjer se edino lahko srečujeta strokovni in laični interes za književnost, njen profesionalni in laični bralec, ki je hkrati tudi najštevilčnejši bralec.) In takó se je moral Tavčar slejkoprej vključiti v politiko, kjer se je s funkcije mestnega odbornika in ljubljanskega podžupana skozi leta povzpel na župansko funkcijo. Bil je deželni in državni poslanec, zraven je zasedel več pomembnih položajev v kulturno-literarnih ustanovah. Med njimi v Dramatičnem društvu v Ljubljani, ki mu je bil najprej član in potem v letih 1880–1881 in 1896–1902 tajnik in predsednik, v Narodni čitalnici in Slovenskem bralnem društvu v Kranju, v Slovenskem pisateljskem društvu in v društvu ljubljanski Sokol pa v prvi slovenski znanstveni založbi Slovenska matica, kjer je bil več let pravni zastopnik in odbornik. Ne gre spregledati niti njegovih dosežkov na gospodarskem področju, če omenimo zgolj soustanovitev ljubljanske kreditne banke, prek katere se je lahko povezal s podobnimi ustanovami drugod. Dokler ga niso valovi življenja vrgli na obrežje, da bi znova zaslišal šumenje gozdovja in oglašanje ptičev, da bi znova videl zeleno bukovje pod visoko glavo starega Blegoša ... Da bi se, obogaten z izkušnjami in doživetji v dolgih desetletij javnega delovanja in néhanja, lahko znova povrnil v zavetje zapisane in lepe besede, kjer je mogel najti svoj najpristnejši izraz. Zato naj ne bo v Tavčarjevem letu, pisateljevi večstranskosti navkljub, preveč energij usmerjenih v vprašanje, ali je bil dober ali slab politik, tudi ne v brezplodno razpravljanje o tem, ali je bil postromantik ali realist, temveč raje v to, kaj nam je povedal kot pisatelj in človek in nam ima pravzaprav povedati še danes! izr. prof. dr. Urška Pereničpredsednica Programskega odbora vseslovenskega leta Ivana Tavčarja
Ustanovna seja Programskega odbora
Tavčarjevemu vsestranskemu udejstvovanju želimo slediti tudi pri vsebinski pripravi dogodkov Tavčarjevega leta, zato smo v Programski odbor za pripravo praznovanj povabili predstavnike z najrazličnejših področij. Poleg župana Milana Čadeža tako v odboru sodelujejo:- dr. Urška Perenič - Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,- Milena Zupančič – igralka v filmu Cvetje v jeseni in ambasadorka Tavčarjevega leta, - dr. Marjeta Zorc – Tavčarjeva sorodnica, ustanoviteljica Medicorja,- dr. Ignacija Fridl Jarc – Kulturno in znanstveno društvo Slovenska matica, - dr. Helena Jaklitsch – Ministrstvo za kulturo RS,- Lenart Jurij Kučić – Ministrstvo za kulturo RS,- Vili Leban – ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, - ddr. Igor Grdina - ZRC SAZU, - dr. Peter Čeferin - predstavnik odvetniške stroke, - Andraž Poeschl – urednik kulturnih in umetniških programov RTV SLO, - Aleksander Geržina – Veleposlaništvo RS na Dunaju, - Gorazd Penko – Kolesarsko društvo Rog, organizacija Maratona Franja, - mag. Jani Šalamon – Lovska zveza Slovenije. Programski odbor za organizacijo dogodkov Tavčarjevega leta se je danes zbral na svoji prvi ustanovni seji v kavarni Dvorca Visoko. Ugledni gostje so po pozdravu župana Milana Čadeža, ki je uvodoma zbranim predstavil tudi prenovljeni Dvorec Visoko, v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju oblikovali programsko shemo dogodkov Tavčarjevega leta. Za vodjo programskega odbora je bila potrjena dr. Urška Perenič, ki že snuje obsežno knjigo o ustvarjanju znamenitega pisatelja Poljanske doline, katere izid je načrtovan v drugi polovici leta. Nabor dogodkov Tavčarjevega leta bo podrobneje predstavljen na otvoritveni tiskovni konferenci konec februarja. Skupaj s sodelavci agencije za promocijo kulture Kreativna baza bodo dogodke soustvarjali sodelavci občine in Zavoda Poljanska dolina. Med delovnim kosilom so goste obiskali tudi domači koledniki, ki so vsem zbranim ob ritmih zimzelene melodije Poljanska dolina v svoji koledniški poslanici za leto 2023 zaželeli še posebej »dobre letine«.
Nov promocijski katalog Poljanske doline
Katalog podaja informacije v dveh jezikih, vsebuje pa splošne podatke o območju in opisuje kulturno-zgodovinsko dediščino, prireditveno dogajanje, aktivnosti v naravi in kulinariko območja.
Zbiranje odpadnega jedilnega olja
Kako zbirati odpadno olje?Za ločeno zbiranje odpadnega olja lahko uporabimo odpadne plastenke ali steklenice. Najenostavneje je, če uporabimo izpraznjene od olja, ker so te že označene z etiketo.V plastenko vedno zlijemo odpadno olje, ko je to ohlajeno ter precejeno skozi gosto cedilo. Ostanek na cedilu damo med biološke odpadke, plastenko pa zamašimo in skladiščimo na primernem mestu v pokončni legi.Ob prvem obisku plastenko z oljem oddamo v Zbirni center Todraž. Zakaj olja ne smemo zlivati v straniščno školjko ali odtok?Olja ne smemo zlivati v straniščno školjko ali odtok, saj že kapljica olja lahko zamasti veliko količino vode. Če odpadno jedilno olje zlijemo v straniščno školjko ali odtok, bodo nevarne snovi, ki so v olju, škodljivo delovale na mikroorganizme v čistilni napravi ali greznici. Ob tem pa je potrebno vedeti, da z zlivanjem olja v straniščno školjko povzročamo tudi zamašitve odtočnih cevi in črpalk.
Voščilo
V prihajajočem letu 2023 pa vsem želimo predvsem obilo trdnega zdravja in dobrega medsebojnega sodelovanja. Župan Milan Čadež in občinska uprava
Betlehemska Luč miru
Luč miru iz Betlehema je vsakoletna mednarodna dobrodelna akcija, ki letos poteka pod geslom Vstani in sveti! Sporočilo letošnje poslanice je prebuditi vsakega od nas, da bi se najprej zla in težkega v svetu začel zavedati in da bi nato razumel, da je prav to poziv, naj vsak od nas ob tem nekaj naredi. Luč nam v življenju osvetljuje naše stiske in strahove, da se jim znamo in zmoremo postaviti po robu. Naša naloga je, da vstanemo in svetimo na poti tudi drugim. Prižgimo luč upanja v svojih srcih in srcih naših bližnjih. Želimo vam blagoslovljene božične praznike.
Drevesa krasijo lampijončki
Lampijone so izdelovali učenci obeh matičnih in vseh podružničnih šol v občini. Že pred začetkom šolskega leta smo namreč šole povabili, da v učne načrte vključijo tudi poslikave lampijonov. Na občini smo priskrbeli material in poskrbeli za montažo, učenci pa so pod mentorstvom učiteljev, porisali lampijone. V ornament, za katerega je značilno ponavljanje stilizirane figure, so vključili značilno slovensko motiviko: nagelj, rožmarin, roženkravt in srce. 150 unikatnih lampijonov zdaj krasi izbrana drevesa v Poljanah, Javorjah, Gorenji vasi, na Hotavljah, Sovodnju, v Lučinah in pri Dvorcu Visoko, večinoma ob šolskih poteh, da otroci na poti v šolo lahko občudujejo svoje izdelke. Vse skupaj je izpadlo zelo lepo, okrasitev so lepo sprejeli tudi občani. Ob tej priložnosti bi se še enkrat iskreno zahvalili šolam za sodelovanje.
Prostovoljni šoferji na sprejemu pri županu
Župan je na srečanju izrazil zadovoljstvo, da se je projekt tako dobro prijel, zato se je prostoferjem zahvalil za njihovo nesebično delo in jim ob tej priložnosti izročil jakne z napisom Prostofer, s srcem na poti. Prostovoljci namreč niso samo šoferji, ampak pogosto tudi spremljevalci, ki starostnike pridejo iskat na dom, jih počakajo pred zdravstvenimi domovi, bolnišnicami ob različnih pregledih ali posegih, trgovinah, spremijo do vrat ustanov. Storitev prostovoljnih prevozov za starejše v naši občini že drugo leto opravlja šest voznikov prostovoljcev: Irena Bogataj, Marjan Dolenc Nina Lokar, Janez Kloboves, Bojan Naglič in Drago Trček. Prostoferji, ki so letos skupaj opravili že 172 prevozov oziroma za četrtino več kot lani, so zatrdili, da bodo prostovoljne vožnje, s katerimi starostnikom lajšajo pot do nujnih opravkov, v enaki zasedbi z velikim zadovoljstvom izvajali še naprej.
Darilni paketi BABICE in DEDKA
V letošnji ponudbi darilnih paketov v novi celostni podobi lahko izbirate med sledečimi kombinacijami izdelkov različnih ponudnikov: Sadno – zelenjavni paket (marmelada, zelenjavna omaka, sadno – zelenjavni sok, suho sadje) Paket dobre gospodinje (kaša ali rižek, sončnično olje, rezanci in zelenjava v soli) Paket domača malica (dimljen sir, suha klobasa, kisle kumarice ali paprika) Zeliščno – medeni paket (med, dražgoški kruhek, koprivni sirup, čaj) Podrobnosti v priloženi promocijski zgibanki. Za vse dodatne informacije in naročila lahko pokličete:- Kristino Miklavčič na telefon (04) 506 02 25 ali elektronski naslov: kristina.miklavcic@ra-sora.si in- Jano Habjan na telefon 040 427 072 ali elektronski naslov: babicaindedek4@gmail.com.
Konstitutivna seja občinskega sveta
Potrdili so mandate vseh izvoljenih kandidatov za člane občinskega sveta. Po potrditvi mandata Milana Janeza Čadeža za župana občine Gorenja vas - Poljane in ugotovitvi nezdružljivosti funkcije župana občine in člana občinskega sveta, je občinski svet potrdil mandat Mariji Prosen za članico občinskega sveta v 3 volilni enoti. Člani občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane v mandatnem obdobju 2022 - 2026 so: Ciril Alič, Marija Bajt, Stjepan Benković, Anton Debeljak, Janez Dolinar, Zvonko Dolinar, Ana Gantar, Janez Hrovat, Blaž Kavčič, Vladimir Kavčič, Roman Kokalj, Vilma Kos, Martina Košir, Miha Mrak, Žan Mahnič, Boštjan Pintar in Marija Prosen.
