URADNE URE:
ponedeljek: 8-12 h
sreda: 8-12 h in 14-17 h
petek: 8-12 h
OBČINA GORENJA VAS - POLJANE
Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas
T: 04 518 31 00   F: 04 518 31 01
info@obcina-gvp.si
Domov
 Informacije javnega značaja
Obrazci in vloge
Razpisi
Fotogalerija
FAQ
Mnenja
Krajevni urad
ISKANJE:
 
meni
gis

 
SEPTEMBER 2010
 

    1 2 3 4 5
6 7 8 9
10
 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 26
27 28 29 30      

Koledar prireditev
Pod označenimi datumi se nahajajo podrobne informacije o posameznih dogodkih.
+ Dodaj dogodek

poljanska dolina
Rupnikova linija

Skozi našo občino poteka najatraktivnejša vojaško-zgodovinska gradbena dediščina iz obdobja pred drugo svetovno vojno, t.i. »Rupnikova linija«.

Namen in gradnja linije

Sistem utrdb, ki jih je v tridesetih letih 20. stoletja gradila starojugoslovanska vojska, se je razprostiral po celotnem ozemlju stare Jugoslavije. Najmočnejši je bil zgrajen severovzhodno od Beograda in Zagreba proti vdorom Nemcev iz Romunije in Madžarske. V Sloveniji pa so močno utrdili Maribor in področje ob celotni severni meji sprva proti Avstriji, po letu 1938 pa proti Nemčiji. Zahodno mejo proti Italiji, ki je po Rapalski pogodbi iz leta 1920 potekala čez žirovsko-cerkljansko hribovje, so utrjevali prav skozi poljanske vasi in hribe. Utrjevali naj bi od severne meje vse do Dalmacije, vendar zaradi poznega začetka gradnje (leta1938) utrdb niso uspeli dograditi v celoti.

Po kapitulaciji Jugoslavije so si okupatorji njeno področje razdelili. V nemškem sektorju so bile utrdbe raziskane, dokumentirane in ohranjene, Italijani pa so po zasedbi okupacijskega območja linijo skoraj v celoti uničili.

V letih 1937 do 1941 je bila zgrajena celotna linija, od Radovljice preko Ratitovca, Blegoša, Hlavčih njiv, Žirovskega vrha, Golega vrha, Sv. treh kraljev, Vrhnike proti Dalmaciji. Gradilo jo je nad 60.000 vojakov in civilistov. Skozi Poljansko dolino je bila zahodna obrambna linija najbolj dograjena. Zgrajenih je bilo več sto bunkerjev, med njimi tudi trije podzemni obrambni bloki, t.j. Hlavče njive, Hrastov grič in Goli vrh, ki so bili strateško ključnega pomena za obrambo pred morebitnimi vdori italijanskih vojakov proti Ljubljani. Med temi naštetimi velikimi objekti so gradili manjše protipehotne bunkerje za dva do sedem vojakov. Med vsemi objekti so napeljali bodečo žico, v dolinah pa postavili tudi protitankovske ovire.

Ob začetku 2. svetovne vojne so vsa dela na obrambni liniji takoj prenehala in veliko objektov je ostalo nedokončanih. Obrambna linija ni občutila večjih bojev oz. ni služila svojemu namenu.

Zakaj »Rupnikova linija«?

Odlok za utrjevanje meje z Italijo je bil sprejet leta 1936 in pospešeno so se začela izvajati pripravljalna dela (trasiranje, načrti, odkup zemljišč, itd.). Leta 1938 so pričeli z deli.

3. novembra 1938 je prišel na čelo štaba za utrjevanje divizijski general Leon Rupnik (Lav). Za delovno silo so vpoklicali rezervne vojake, vendar so kmalu ugotovili, da jih je premalo, zato so delo omogočili tudi civilnemu prebivalstvu. Moški, ki so odhajali na celodnevno plačano delo na linijo, so v žargonu rekli, da gredo delat k Rupniku. Kasneje so pogovorno poimenovali zahodno obrambno linijo »Rupnikova linija« .

Atrakciji:

Podzemna slemenska utrdba Goli vrh: sestavljena je iz nadzemnega visokega vršnega bunkerja ter podzemnih galerij približno 25 m globoko. Glavna galerija je dolga 200 m, ob njej pa je razvejan in skrbno odvodnjavan sistem manjših galerij in dvoran (vojašnica z bolnišnico, skladišča, strojnica, ...).

Podzemna slemenska utrdba Hrastov grič: največja podzemna utrdba obrambnega sistema Rupnikove linije. Od vhoda do treh pehotnih še nedokončanih bojnih blokov vodijo podzemne galerije v skupni dolžini 700 m, v katerih so bili narejeni izkopi in jaški s stopniščem.

Kulturne spremembe

Kljub temu, da Rupnikova linija ni nikoli služila svojemu namenu, je kot obsežen gradbeni projekt pustila globok pečat na okoliškem prebivalstvu. Za gradnjo utrdb je bilo namreč potrebno najprej zgraditi ogromno makadamskih vojaških cest, odpreti kar nekaj kamnolomov ter nastaniti in nahraniti ogromno delavcev, ki so sem prihajali tudi iz drugih republik bivše Jugoslavijo. Delo pri gradnji je dobilo tudi veliko brezposelnih domačinov. Hkrati se je okrepila marsikatera lokalna obrt kot na primer čevljarstvo, gostilničarstvo in tudi kontrabant, ki je bil sicer na tem območju prisoten že od nekdaj.

Tematska pot

Urejena je tematska pot, ki vodi iz Gorenje vasi preko Volčje njive mimo zapuščene Ferjančeve domačije do utrdbe na Hrastovem griču. Ob poti so postavljene zanimive tematske table, kjer so krajši opisi načina gradnje bunkerjev ter življenja iz tistega obdobja. Pot pelje mimo številnih utrdb, ustavimo pa se lahko tudi ob prekrasnih razgledih na škofjeloško hribovje in alpsko visokogorje. Po ogledu utrdbe se lahko v koči na Javorču (ob sobotah in nedeljah) okrepčamo z lovskim golažem in drugimi dobrotami.

Vodniki:

Helena Oblak:            041 465 920
Bernarda Peternelj:     041 527 914
Marija Guzelj:             040 756 967
Peter Oblak:               031 402 392
Miloš Arnolj:              041 830 419

Informacije:

LTO BLEGOŠ Škofja Loka, tel.: 04 517 06 00, e-mail: info@lto-blegos.si

Turistično društvo Gorenja vas; Matjaž Šifrar, tel. 041 412 271,  e-mail: matjaz.sifrar@yahoo.com

 



thumb thumb

pdfTematska pot po Rupnikovi liniji   (30 kB)
pdfcenik in informacije   (77 kB)

spletko.com